Arhiv Štajerskega Tednika

Številni primeri doslej so pokazali, da zakonska regulativa podizvajalcev ne ščiti najbolje. V primeru javnih naročil je ob podpisu pogodbe jasno definirano, kdo je naročnik in plačnik, kdo izbrani izvajalec, velikokrat pa ni določeno, kdo so vsi ostali partnerji, ki v tem razmerju nastopajo kot podizvajalci, torej kdo so tisti, ki dejansko izvajajo razna dela. Navedeni so le tisti v prvi vrsti, torej izbrani od glavnih izvajalcev. Kakšno veriženje se dogaja naprej, pa naročniku in plačniku ni znano.

Sistemske ureditve tega področja ni

Pri podizvajalskih razmerjih gre za klasična pogodbena razmerja med podizvajalcem in naročnikom, ki je sicer sam izvajalec nekoga tretjega. „Tudi za ta razmerja zato velja načelo prostega urejanja pogodbenih razmerij, kar pomeni, da vsak vanje vstopa prostovoljno, s pogodbenimi partnerji pa konkretno razmerje oblikuje prosto, vendar pa ne v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli,“ so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za pravosodje. Na oboje smo namreč naslovili vprašanja o tem, kako je zakonsko regulirano to področje in na kak način država ščiti podizvajalce. Potrdili so domneve, da posebne sistemske ureditve za to področje ni in dodali, da bi tudi vsakršno poseganje v to moralo biti skladno z ustavo, ki varuje svobodno gospodarsko pobudo.

Lahko se obrnejo neposredno na naročnika, a ...

Preberite več v Štajerskem Tedniku