Arhiv Štajerskega Tednika

„Če povzamemo, se delavcu po 1. januarju 2020 plača obračunava tako, da se mu obračuna njegova osnovna plača, ki jo v primeru, da ne dosega zneska minimalne plače, povečamo za znesek do minimalne plače. Nato se obračunajo delovna uspešnost, če je to določeno v kolektivni pogodbi oz. pogodbi o zaposlitvi, in vsi dodatki. Zato je zelo pomembno, da delodajalci in delavci vedo, katera kolektivna pogodba jih zavezuje in kaj so sklenili v pogodbi o zaposlitvi. Problem obrtnikov in podjetnikov, članov OZS, je tudi v tem, da od 31. decembra 2019 več ne velja Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Tako se morajo delodajalci sedaj najti v kateri drugi kolektivni pogodbi. Če pa takšne kolektivne pogodbe ni, si morajo pripraviti ustrezen Pravilnik o delovnih razmerjih, v katerem določijo pravice delavcev,“ je pojasnil Repič.

Starejši bodo težje prišli do dela

V OZS opozarjajo, da bo odločitev o dvigu minimalne plače, sprejeta brez socialnega dialoga, dodatno zmanjšala razvojni potencial in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, hkrati pa tudi otežila zaposlovanje starejših. „Z višanjem plač zaradi zunanjih dejavnikov in ne zaradi rasti produktivnosti se dodatno zmanjšujeta razvojni potencial in konkurenčnost našega gospodarstva. Z izločitvijo dodatkov iz minimalne plače se bo bistveno otežilo zaposlovanje starejših, ki so zaradi dodatkov tudi za desetino ali več dražji od mlajših. Torej ne glede na uspešnost ali delovno vnemo ima starejši zaposleni z delovno dobo višjo plačo kot mlajši sodelavec z manj delovne dobe na istem delovnem mestu. Posledično bodo starejši z nizko stopnjo izobrazbe še težje našli zaposlitev. Druga posledica višje minimalne plače bo verjetno tudi odpoved nekaterih panožnih kolektivnih pogodb.“

Korekcija dohodninske lestvice

Preberite več v Štajerskem Tedniku