ČG

Samozaposleni in nosilci kmetijske dejavnosti bodo plačevali dva odstotka. Prispevek naj bi letno v državno blagajno prinesel 700 milijonov evrov, z njim se bo solidarnostno financiral novo nastajajoči sistem dolgotrajne oskrbe.

V Obrtni zbornici Slovenije (OZS), ki jo vodi Blaž Cvar, so na nogah in zahtevajo zamik začetka plačevanja prispevka. Po oceni zbornice pogoji za pobiranje prispevka niso izpolnjeni. „Še vedno se ne ve, kako se bo zakon sploh izvajal. Kje in pri kom bodo ljudje dobili oskrbo, če ne bo kadrov. Predlagamo, da se, dokler ni kadra in storitev, pobiranje prispevka odloži vsaj za leto dni. Samostojni podjetniki so tisti, ki obremenitve najtežje prenašajo,“ je poudaril Cvar.

Člani upravnega odbora OZS dodatnim obremenitvam gospodarstva odločno nasprotujejo. Menijo, da so obremenitve obrtnikov in podjetnikov presegle razumno mejo, da ne gre več in da tudi zaradi tega vse več samostojnih podjetnikov odhaja na črni trg in v tujino. „Zamik začetka pobiranja prispevka je nujen, saj je zakon nemogoče izvajati, poleg tega so danes razmere povsem drugačne kot takrat, ko je bil sprejet,“ je jasen Marko Gorjak iz mariborske zbornice in član upravnega odbora OZS.

Ministrstvo zamika prispevka ne načrtuje

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost so pojasnili, da sprememb v zvezi s solidarnostnim prispevkom ne načrtujejo, torej tudi ne zamika njegovega plačevanja. „Dostopnost do storitev dolgotrajne oskrbe je odvisna od predvidljivega financiranja, kjer prispevek igra ključno vlogo.

Za financiranje storitev dolgotrajne oskrbe vzpostavljamo ločen javno-finančni steber. Vsa sredstva iz prispevka se bodo namenila izključno storitvam dolgotrajne oskrbe, zakon o dolgotrajni oskrbi pa v sistem vnaša tudi večjo transparentnost porabe sredstev, saj sledi načrtovanim in izvedenim storitvam za uporabnika,“ so navedli.

Na ministrstvu računajo, da bi bilo z uveljavitvijo vseh pravic dolgotrajne oskrbe v njen sistem vključenih med 25.000 in 30.000 uporabnikov. Trenutno jih je okoli 1.200, saj se izvaja ena od pravic, to je pravica do oskrbovalca družinskega člana. Najbolj množično bo verjetno izkoriščena pravica do institucionalne oskrbe v domovih upokojencev, za uporabnike bo zanimiva tudi pravica oskrbe na domu, a je vprašanje, do koliko ur bodo uporabniki upravičeni. Ostale pravice, ki izhajajo iz dolgotrajne oskrbe, bodo brezplačna e-oskrba, storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti ter denarni prejemek.

Polovica upokojencev oskrbe s pokojnino ne bo zmogla plačati

Ljudi najbolj zanima, kaj bodo za denar, ki ga bodo vplačevali v sistem dolgotrajne oskrbe, dobili. Ko se je začelo govoriti o sistemskem financiranju, so bili nekateri prepričani, da bodo bivanje in nega v domovih upokojencev za vse brezplačni. Seveda ne bo tako, ampak bodo storitve domov še naprej plačljive.

Vsi stanovalci bodo plačevali tako imenovani hotelski del, medtem ko bo socialno oskrbo iz novo pobranega davka plačala država. Plačevanje doma (hotelske oskrbe) bo po napovedi ministra Simona Maljevca predvidoma pod pragom zagotovljene pokojnine za 40-leto delovno dobo, trenutno je to 748 evrov. Oskrbni dan v ptujskem domu upokojencev za oskrbo ena, torej osnovni hotelski del, ki med drugim vključuje bivanje, hrano, čiščenje, pranje in preoblačenje, stane okoli 25 evrov na dan. Če preračunamo na mesec dni, je to 750 evrov.

Prvi problem je, ker vsi upokojenci nimajo pokojnin v znesku zajamčene. Po podatkih ZPIZa ima dobrih 20 odstotkov upokojencev (117.000) pokojnine, nižje od 700 evrov. Upokojencev s pokojninami med 700 in 800 evri je trenutno 131.000 ali 25 odstotkov vseh. Pokojnine prvih so absolutno prenizke, da bi lahko plačali bivanje v domu, pokojnine drugih pa ravno na meji. Govorimo skoraj o polovici (248.000) vseh slovenskih upokojencev, ki jih je 535.000.

Preberite več v aktualni (ali spletni) izdaji Štajerskega tednika