Primož Lavre

V prihodnje bodo po besedah odgovornih v ospredju zahtevnejši projekti obnove na vodotokih in plazovih, v načrtu je tudi celovita sprememba sistemske zakonodaje za lažje spopadanje s podobnimi dogodki. Župani najbolj prizadetih občin namreč opozarjajo na neživljenjskost dela tehnične pisarne, ki »zahteva nove in nove elaborate«, primanjkuje pa jim veliko denarja za dokončanje del.

Obnova po poplavah

Kljub 1,16 milijarde evrov v nekaterih občinah niso popravili še niti polovice škode

V tehnični pisarni si stvari predstavljajo drugače, kot so v praksi

O težavah občin pri prenovi po poplavah smo že pisali, oglasili pa so se tudi v občini Kamnik, kjer jim obnova še precej šepa. Kot omenjeno je bilo pri njih za 20 milijonov evrov škode, osem pa so jih dobili od države kot predplačilo za najnujnejšo sanacijo. »Ta denar smo takoj porabili, a to še zdaleč ni dovolj. Do zdaj smo jih porabili 12 milijonov, osem državnih, štiri pa smo morali založiti sami, ker si v tehnični pisarni določene stvari predstavljajo malo drugače, kot so v praksi. Imamo nove in nove birokratske zahteve, dokazila, elaborate. Zato smo trenutno na 40 odstotkih obnove, štiri milijone smo založili sami in ne vemo, kdaj se nam bodo povrnili, saj podpisa pogodbe še nimamo. Zato smo ustanovili tudi svojo tehnično pisarno, ki je v stalnem stiku z državno, da jim poskušamo sproti ugoditi,« je povedal župan Kamnika Matej Slapar.

Imajo pa tudi že sklenjene tri pogodbe za obnovo z zunanjimi izvajalci, a se dela ravno zaradi tega, ker ne vedo, kdaj bodo prišli do denarja, niso začela. Vsega skupaj je bilo za 250 milijonov evrov škode, a je velik del te nastal na infrastrukturi, ki je v pristojnosti države. Na vodotokih za 220 milijonov evrov, na cestah za 20 in 20 na že omenjeni občinski infrastrukturi.

Primož Lavre

Vsak plaz ni enak drugemu plazu

Župan si želi, da bi našli sistem, da bi vse potekalo veliko hitreje, sistemskih rešitev pa tudi še ni, posebej ne za reševanje problemov razlivanja v nižinskem delu. »Želimo bolj učinkovito delovanje, potrjevanje študij in elaboratov poteka predolgo. Pa tudi vsak plaz ni enak drugemu plazu. Eno je, če ogroža kakšno hišo, drugo pa če se udre zemlja pod cesto. A v tehnični pisarni vse merijo z istimi vatli in to zelo upočasnjuje delo, recenzije trajajo v nedogled. Biti bi morali bolj življenjski, bolj stvarni, tudi ministra sem opozoril na to, da je teorija eno, praksa pa nekaj drugega. Prebivalci pa ob vsakem deževju trepetajo, ali jim bo spet kaj odneslo. In hočejo ukrepanje tukaj in takoj,« je povedal župan Slapar.