V sredo, 26. 10. 2016, smo imeli učenci OŠ Frana Metelka Škocjan kulturni dan - Metelkov dan, na katerem smo metelkarji spoznavali življenje in delo slovenskega slovničarja, duhovnika, domačina Frana Metelka iz 1. in 2. polovice 19. stoletja, čigar ime nosi tudi naša šola. Učenci 1. triade so spoznavali življenje in delo Frana Metelka, sodelovali so v likovni delavnicah, ustvarjali o drugačnosti. Učenci 4. razredov so prav tako spoznavali življenje in delo našega rojaka, likovno in literarno ustvarjali o drugačnosti ter se sprostili z igranjem iger iz preteklosti.

Učenci 5. razredov so se preizkusili v pripravi slaščice iz Metelkovih časov, prav tako so spoznavali življenje in delo Frana Metelka ter izdelali karte z metelčico.

Učencu od 6. do 9. razreda pa smo v osmih delavnicah pod vodstvom naših učiteljev spoznavali otroštvo, šolanje ter Metelkovo ustvarjanje, ki je bilo izrednega pomena za razvoj slovenske besede. Celoto slovenskega ter širšega prostora pa so zaokroževali še njegovi sodobniki, kot so France Prešeren, Jurij Vega, Jean Baptiste Lamarck … Vendar Fran Metelko je med njimi izstopal, saj je vedno zagovarjal svojo metelčico, a jo je, ko je bila uradno prepovedana leta 1833, tudi opustil. »Bil je Metelko ves Slovenec pa tudi Dolenjec,« je o njem dejal Anton Martin Slomšek in ni se zmotil, saj je zagovarjal »ljubo slovenščino«, tako kot je hkrati zorela miselnost Slovencev na Dunaju, da se mora slovenski narod prebuditi. Med drugim smo v glasbeni delavnici peli himno Slovencev na Dunaju, ki jo je napisal Davorin Jenko in opeva simbol slovenstva lipo. Vtis o »drugačnosti« metelčice smo dobili pri matematični delavnici, kjer smo morali prevesti računske naloge iz metelčice v gajico, nato pa jih rešiti, vendar je bilo vse prej kot lahko, saj je imela stara pisava več črk kot današnja, poleg tega pa so besedila vsebovala starinske besede, značilne za dolenjsko narečje. Metelko se je namreč opiral na dolenjsko narečje, ki se mu je zdelo najprimernejše, pri svojem črkopisu pa si je nekaj črk »izposodil« iz cirilice. Slovničar nam je bližje morda tudi zato, ker po naših krajih poteka Metelkova pot, ki smo jo v geografski delavnici podrobneje preučili, v telovadnici pa smo se preizkusili v igrah ristanc in zemljo krast, ki sta bili nekoč sestavni del odraščanja vsakega otroka. Na delavnici v šolski knjižnici pa smo prisluhnili ge. Darji Golob Peperko in ge. Mateji Kambič, ki sta nam predstavili Metelkovo zapuščino, ki jo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Ogledali smo si tudi nekatere ostale dragocene redkosti, ki jih hrani Domoznanski oddelek knjižnice in imajo neprecenljivo vrednost.

Na delavnicah smo spoznali veliko delo Frana Metelka, ki ga je storil za slovenski narod, ki ga je izredno cenil in zanj živel. Brez njega se Slovenec ne bi imenoval Slovenec, saj mu Metelko ne bi vcepil ljubezni do domovine, ki je naredila ta majhen narod velik.