A. K., arhiv DL

##IMAGE-3652862##

Češko finančno ministrstvo je objavilo javni razpis za prodajo 96,5-odstotnega deleža v družbi Vipap Videm Krško. Okvirne ponudbe Čehi pričakujejo do 1. junija.

Razpis se nanaša na 1.814.007 delnic družbe Vipap Videm Krško z nominalno vrednostjo 41,70 evra. Preostalih 3,5 odstotka delnic je v lasti podjetja Vipap.

Kot izhaja iz informacije o prodaji, danes objavljene v časniku Finance, češko finančno ministrstvo potencialne vlagatelje prosi, da vzpostavijo kontakt s finančnim svetovalcem pri prodaji, podjetjem Ernst&Young iz Prage.

Potencialnim investitorjem bo predložen predstavitveni dokument, podrobni podatki o procesu razpisa in sporazum o nerazkrivanju informacij. Po podpisu slednjega bo potencialnim investitorjem predložen podroben informacijski memorandum.

Češko ministrstvo za finance si pridružuje pravico, da vključi ali izključi potencialne investitorje v postopku javnega razpisa ali spremeni postopek po lastni presoji. Pridružuje si tudi pravico, da dodatno spremeni pogoje razpisa, odloži ali prekliče razpis ali zavrne vse predložene ponudbe.

Tovarna celuloze in papirja v Krškem je v čeških rokah od leta 1996, ko jo je po stečaju na dražbi kupil češki investitor. V letu 1998 je tovarno prevzel novi lastnik, in sicer Investicijska in poštna banka Praga, od leta 1999 pa družba posluje pod imenom Vipap Videm Krško.

Leta 2000 je lastništvo Vipapa prevzela češka banka CSOB, od leta 2008 pa je družba v lasti češkega finančnega ministrstva, ki družbo zdaj prodaja. Čehi so podjetje sicer skušali prodati že ob prevzemu lastništva.

Podatki o poslovanju Vipapa za leto 2014 še niso na voljo, v letu 2013 pa je družba ustvarila 95,4 milijona evrov prihodkov, 5,6 milijona evrov dobička pred amortizacijo (EBITDA) in 1,7 milijona evrov dobička pred obrestmi in davki (EBIT). Družba je sicer v 2013 pridelala izgubo v višini 3,9 milijona evrov.

Zgodovina tovarne celuloze in papirja v Krškem sicer sega v leto 1939, ko je slovenski tovarnar Franc Bonač na Vidmu pri Krškem, v tedaj industrijsko povsem nerazvitem Spodnjem Posavju, zgradil tovarno celuloze, v kateri je zaposlil 180 domačinov.

Tovarno so nato ponovno zagnali po drugi svetovni vojni, od leta 1955 do leta 1975 pa so zagnali štiri papirne stroje. Leta 1976 je sledil zagon novega obrata celuloze, leta 1990 pa rekonstrukcija papirnega stroja ena.