Ob zaključku gostujoče razstave Trienale rokodelstva
Ob zaključku gostujoče razstave Trienale rokodelstva – razstave sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije je v sredo, 15. maja 2024, Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice potekala okrogla miza, ki so jo sooblikovale Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej, soavtorica razstave), Tajda Jerkič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, Interreg projekt COMMHERITOUR), Saša Poljak Istenič (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Horizon RIA projekt Culturality), Kati Sekirnik (Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije in RC DUO Škofja Loka, Razvojna agencija Sora, Interreg projekt AlpTextyles) in Nika Šantej (oblikovalka stekla, avtorica razstavljenih izdelkov Dotik), pogovor pa je vodila Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice.
Koncept razstave je predstavila Tanja Roženbergar. Povedala je da je razstava razdeljena na tri tematske sklope: ohranjene tradicije, nove tradicije in nova materialnost. Izdelki, ki so bili predstavljeni na razstavi, so bili izbrani z javnim pozivom Trienale rokodelstva in obrti, ki ga je razpisal konzorcij partnerjev, ter z javnim pozivom Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti, ki ga je v okviru evropske platforme Distributed Design razpisal Center za kreativnost. Na razpis je bilo prijavljenih več kot 300 izdelkov od katerih so jih 38 predstavili na razstavi. Kot del le-te smo v Posavskem muzeju Brežice ob odprtju razstave izpostavili zgodbo o nožu – kozolcu Lovra Jurečiča, kovača iz Podbočja.
Sodelujoče so v pogovoru izpostavile pomembno vlogo etnologije in izzive s katerimi se srečujejo pri raziskovanju in varovanju rokodelstva ter o mednarodnih projektih za promocijo rokodelstva v katere se vključujejo tudi slovenske etnološke institucije. Poudarile so kako pomembno je sodelovanje med rokodelci in ustanovami kot so muzeji, podjetniški centri, inštituti ter drugimi, ki pripomorejo k ohranjanju bogate kulturne dediščine. Slišali smo tudi osebni zgodbi in mnenji dveh rokodelk Carmen Medic in Betke Kralj. Rokodelci so odvisni od virov in materialov, ki so velikokrat na razpolago omejeno, tako da je pri njihovem delu poleg časa in volje potrebnega tudi veliko prilagajanja in razmišljanja. Pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi prej omenjene ustanove, ki jim pomagajo, da rokodelske panoge ne gredo v pozabo.
Razstava je svojo pot začela v Koroški galeriji likovnih umetnosti, nato nadaljevala v Slovenskem etnografskem muzeju ter Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, končala pa v Posavskem muzeju Brežice, kjer je bila na ogled do 17. maja 2024. V tem času je pritegnila številne obiskovalce ter upamo katerega izmed njih tudi navdahnila za lastno ustvarjalnost ali pa za nakup rokodelskih izdelkov Slovenije.
