M. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3664406##

Lesena hiša ni le ikona lesarstva in gospodarstva, ampak ikona Slovenije, je bilo slišati na razpravi o leseni hiši kot gradbeni ikoni. Med drugim se bo Slovenija z lesenim paviljonom predstavila na Expu 2015, za njegov nakup po koncu razstave pa je že veliko zanimanja iz tujine, je povedala generalna komisarka za Expo Milano 2015 Jerneja Lampret.

Lampretova je na včerajšnji razpravi o leseni hiši kot gradbeni ikoni v Ljubljani dejala, da je prihajajoča razstava Expo 2015 v Milanu ena največjih priložnosti, ki jo ima Slovenija v promocijskem smislu. Dogodek bo, kot je pojasnila, privabil 20 milijonov obiskovalcev. Predstavilo se bo 144 držav z vsega sveta, med njimi pa bo 53 takih, ki se bode predstavile s samostojnimi paviljoni, tudi Slovenija.

"Pri oblikovanju paviljona smo se držali usmeritev in pripravili energetsko učinkovit objekt," je povedala Lampretova. Dodala je še, da so paviljoni držav, ki so morda na prvi pogled prepoznane kot vodilne v lesenem gradbeništvu, med temi je izpostavila Avstrijo, Nemčijo in Italijo, pretežno betonski in jekleni.

Paviljon je sicer zastavljen tako, da ga je možno po koncu razstave demontirati in prestaviti, sama pa upa, da bo prišel v Slovenijo. V ta namen so na spletni strani www.exposlovenia.si objavili nezavezujoč poziv zainteresiranim za nakup paviljona. "Interesa je veliko, tudi iz tujine," je še povedala Lampretova.

Direktor družbe Lumar IG Marko Lukić, čigar podjetje gradi objekt, je pojasnil, da so se povezali s podjetjem CBD in projekt zastavili tako, da je bil v največji možni meri izveden iz lesa. "Gre za kombinacijo okvirnih sistemov in križno lepljenih plošč," je dejal. Ta paviljon je po njegovem mnenju lep primer povezovanja in kakovosti slovenskega arhitekturnega biroja in tehnološke ravni.

Na razpravi so se dotaknili tudi drugih uspešnih slovenskih gradbenih projektov, ki so pretežno zgrajeni iz lesa. Župan Šentruperta in arhitekt Rupert Gole, ki je idejni vodja Dežele kozolcev in tamkajšnjega vrtca, je dejal, da je svoje arhitekturno znanje vključil v razvojni koncept občine, temu pa so sledili tudi omenjeni projekti. Vesel je, da Slovenija to vedno bolj opaža in da se z vprašanji nanj obrača tudi vedno več drugih županov.

Dežela kozolcev je, kot je dejal Gole, ustvarila priložnosti in možnosti. "Lokalni gostinci imajo bistveno več prometa, zaposlujejo dodatne ljudi," je pojasnil in poudaril, da gre za nekakšen generator turističnega razvoja v Šentrupertu. "Občina beleži tudi ogromen obisk, ki je nad vsemi pričakovanji. 38.000 obiskovalcev iz 42 držav smo zabeležili v zadnjih dveh letih, samo za letošnje tople mesece imamo rezerviranih tudi 28 terminov porok," je še povedal Gole.

Eden uspešnih slovenskih projektov je tudi Center Rinka - večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega. Soavtor Janko Rožič je pojasnil, da je objekt, v katerem so med drugim restavracija, kavarna, razvojni center in občinski prostori, generator novega sodobnega trajnostnega razvoja cele občine. "Prinesel je nov utrip v dokaj opustelo naselje," je poudaril.

Projekt je sicer leta 2013 dobil mednarodno nagrado Constructive Alps. Med 400 projekti iz sedmih alpskih regij je osvojil tretje mesto. Rožič ob tem dejal, da nagrada ni bila zadosti medijsko prepoznana, kaj šele da bi odprla in podprla nek dodaten zagon takšnih objektov v Sloveniji. "Ne v stroki ne v tistih delih industrije in proizvodnje, ki bi jih tak projekt lahko vzpodbudil, ni prišlo do spodbudnega sprejema," je dodal.

Po koncu razprave so organizatorji podelili tudi nagrade v več kategorijah. Med lesenimi hišami je bil nagrajen projekt Hiša MJ, v kategoriji mala lesena arhitektura je slavil projekt Garden Village Bled, v kategoriji les v mestu pa Turistično-informacijski center Postojna.