180 tisoč javnim uslužbencem višje plače
Drugi obrok plačne reforme bo prihodnji teden večini javnih uslužbencev prinesel najmanj 100 evrov višje plače. Do leta 2028 bodo plače zrasle za povprečno 20 odstotkov.
Okoli 94 odstotkov od 190.000 javnih uslužbencev bo prihodnji teden boljše volje, njihove plače se bodo zvišale za najmanj 100 evrov. Z oktobrsko plačo se namreč izplača drugi obrok plačne reforme, ki zaposlenim prinaša 12 odstotkov od celotnega predvidenega dviga, a ne manj kot 100 evrov.
Gre za drugo fazo reforme, dogovorjene med vlado in sindikati, v kateri bodo do leta 2028 sledili še štirje dvigi. Po zadnjem dvigu naj bi imeli javni uslužbenci v povprečju okoli 20 odstotkov višjo osnovno plačo, kar pomeni približno 400 evrov več kot pred reformo. Se pa višina dviga plač močno razlikuje, najvišjim funkcionarjem se bo ta zvišala tudi za več kot 2000 evrov, poroča Delo.
Dvig plač bo državo letos stal 368 milijonov evrov
Šest odstotkov zaposlenih je zvišanje prejelo že v prvem delu, kjer so bila vključena slabše plačana delovna mesta in delavci s krajšo delovno dobo. Državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec je ob tem pojasnila, da bo dvig plač postopen do leta 2028, poleg tega pa potekajo še pogajanja o kriterijih za delovno uspešnost in o plačah zaposlenih v tujini.
Po vladnih ocenah bo reforma do leta 2028 stala 1,4 milijarde evrov, letos pa približno 368 milijonov, kar je 18 milijonov več, kot so načrtovali. Plačna masa se bo povečala za 11 odstotkov, predvsem zaradi zdravstva in izobraževanja. V zdravstvu so stroški višji zaradi novega sistema delovnih mest in večjega števila višjih zdravnikov, v šolstvu pa zaradi višjih plačil za povečane obveznosti.
Plačni strop prebila petina javnih uslužbencev
Ob začetku izvajanja plačne reforme je skoraj petina vseh javnih uslužbencev, natančneje 18,5 odstotka, prebila plačni strop svojega delovnega mesta ali naziva. Največ takih je med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju (29,2 odstotka), sledijo zaposleni v državni upravi ter zaposleni na področju socialne varnosti. Reforma, ki naj bi odpravila plačna nesorazmerja, je omogočila preboj za enega do štiri plačne razrede predvsem tistim, ki so pred reformo že dosegli skoraj vsa napredovanja. Vlada in sindikati se glede rešitve za tiste, ki preboja niso dosegli, saj bi bila ta mogoča le z zakonodajnimi spremembami, poroča N1.
Javnofinančni učinki reforme po mnenju Fiskalnega sveta podcenjeni
Institucije, med njimi Fiskalni svet in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), opozarjajo, da so javnofinančni učinki reforme podcenjeni. Fiskalni svet napoveduje, da bi se lahko državni primanjkljaj do leta 2028 povečal na 2,5 odstotka BDP, ZZZS pa ocenjuje, da bo reforma zdravstveno blagajno do leta 2026 stala okoli 500 milijonov evrov.
Na ministrstvu za javno upravo sicer poudarjajo, da rast plačne mase ni izključno posledica reforme, temveč tudi povečanega števila zaposlenih in dodatnih dogovorov v posameznih dejavnostih.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
