FB Rudolfovo

Namenjen je bil pregledu stanja na tem področju ter načinov uporabe kvantnega računalništva v znanosti in industriji. Ob tem so udeleženci ugotavljali, da smo pri uporabnosti kvantnih tehnologij nekje na meji med teorijo in prakso.

FB Rudolfovo

Kot je ocenil direktor Rudolfovega Janez Povh, je Slovenija trenutno močna na področju kvantnih tehnologij, ki je sicer širše področje od samega kvantnega računalništva, saj poleg slednjega vključuje tudi kvantno senzoriko, kvantne komunikacije, kvantno meroslovje in še nekatera druga področja. Na področju samega kvantnega računalništva po njegovi oceni naša država lovi stik z najboljšimi.

"Trenutno poskušamo predvsem obvladovati tehnologije, ki jih drugi proizvajajo, torej znanje s področja kvantnega računalništva, uporabo kvantnih računalnikov, ki jih drugi proizvajajo, hkrati pa imamo nekaj svojih zagonskih podjetij, ki poskušajo proizvajati tudi komponente za kvantne računalnike," je povedal.

FB Rudolfovo

Slovenija med drugim načrtuje tovarno umetne inteligence z novim superračunalnikom Vega 2, a Povh ocenjuje, da bo njen vpliv na razvoj kvantnega računalništva v Sloveniji precej majhen. "Rezultat omenjene tovarne bo en zelo zmogljiv superračunalnik v Mariboru, na katerem bo mogoče poganjati tudi kvantne emulatorje, to so računalniški programi, ki poskušajo simulirati delovanje kvantnega računalnika. Omenjeni superračunalnik bomo za svoje kvantne emulacije uporabljali tudi mi.

Vega 2 bo torej neka pomoč, ampak če hočemo ohranjati stik in celo soustvarjati fronto znanja na področju kvantnega računalništva, potem v Sloveniji potrebujemo tudi svoj kvantni računalnik v čim krajšem času, kar je sicer zajeto v novi vladni strategiji za področje kvantnih tehnologij," je povedal.

Kvantni računalniki se danes pogosto dojemajo kot tehnologija prihodnosti, njihov razvoj pa je izjemno hiter. Mnogi si od njih obetajo veliko, a Povh opozarja, da je razkorak med obljubami, ki jih daje teorija, in prakso še vedno zelo velik.

"Zagotovo pa lahko kvantni računalniki prinesejo preboje na področju tistih težkih računskih problemov, ki so temelj naše kriptografske varnosti. To je tudi izvirna obljuba kvantnega računalništva, torej, da z dobrimi kvantnimi računalniki razbijemo kriptografske šifre, tudi zaradi tega se je oblikovala potem postkriptografska šifrirna shema. Potem so tukaj še vsi ostali izzivi, ki so težko rešljivi. Ti bi lahko bili lažje rešljivi, ko bomo imeli ustrezne brezšumne kvantne računalnike," je dejal glede uporabnosti kvantnih računalnikov.

Po Povhovi oceni je možnih več načinov, kako lahko slovenska podjetja izkoristijo kvantne računalnike.

"Eden je, da se slovenska podjetja vključujejo v dobavne verige, kajti rezultati teh dobavnih verig bodo visoko specializirane elektronske komponente, ki se lahko vgradijo v kvantne računalnike ali pa tudi kam drugam. Drugi način pa je, da sledijo razvoju in iščejo svoje priložnosti. Zaenkrat imamo vsi na tem področju zelo velike oči, iščemo svoje priložnosti, testiramo, se igramo in čakamo, da pride ven nekaj velikega," je še dejal.

FB Rudolfovo

Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj glede uporabnosti kvantne tehnologije ocenjuje, da se danes na splošno stremi k temu, da stvari, ki jih odkrije znanost, pridejo čim prej v uporabo. Slednje po njegovih besedah velja tudi za kvantne tehnologije, ki so na meji med znanstvenimi dognanji in tem, da so skoraj že v uporabi. Slednje pa vse bolj briše mejo med temeljnimi aplikativnimi raziskavami, kar je in ni dobro.

"Če je namreč neka stvar že tako dobra, da se jo lahko kupi kjerkoli, primer je denimo umetna inteligenca, ki štrli ven že iz vsepovsod, zakaj bi se potem nekdo sploh še ukvarjal z raziskovanjem tega. A vedno vsega ne vemo, zato morajo temeljne raziskave ostati," je opozoril v uvodu v forum.

Po Povhovih besedah je sicer včerajšnji forum, na katerem je o različnih vidikih kvantne tehnologije spregovorila vrsta strokovnjakov, dobra priložnost, da se raziskovalci, ki v Sloveniji delajo na tem področju, bolje spoznajo, se seznanijo s tem, kaj počnejo, ter poiščejo nove ideje in možnosti za sodelovanje.

Rudolfovo je sicer relativno novo znanstveno in tehnološko središče s sedežem v Novem mestu. Med drugim se ukvarja z raziskavami in iskanju rešitev na področju robotike, avtomatike, 3D tehnologij, umetne inteligence, v zadnjem obdobju tudi kvantnega računalništva. Ustanovljeno je bilo pred tremi leti in pol, danes pa ima 55 zaposlenih in pet raziskovalnih centrov.