##IMAGE-2233503##

Srednja šola Sevnica, ki danes izobražuje mizarje in turistične tehnike, ima korenine v lesarski in kasneje tekstilni šoli. Ravnateljica Alenka Žuraj je uspela po sesutju slovenske tekstilne industrije šolo ohranjati z različnimi drugimi programi. Zaradi podcenjenosti poklicnega šolanja in nasploh poklicnega ustvarjanja v družbi pa se za takšno pot izobraževanja odloča vse manj otrok. Nov zakon o financiranju srednjega šolstva po principu glavarine je še dodatni udarec, tako da se sevniški srednji šoli črno piše. Ker je ohranitev te ustanove v interesu tako gospodarstva kot občine, je danes župan Kristijan Janc na sevniškem gradu sklical delovno srečanje, da bi šolniki in predstavniki gospodarstva s skupnimi ukrepi pomagali ravnateljici in direktorju Šolskega centra Krško-Sevnica Ernestu Simončiču obdržati sevniško srednjo šolo. Iz gospodarstva sta prišla le direktorica Inpleta Helena Kožar Zidarič in direktor Stillesa Štefan Teraž. Zidaričeva je povedala, da se je v Sloveniji v tekstilni branži ohranilo blizu 10 tisoč delovnih mest. Z veliko verjetnostjo naj bi ta podjetja obstala na globalnem trgu, delajo pa za kakovostno zahtevne evropske znamke. Escada je v Prekmurju odprla svoj razvojni center. Proces šivanja izdelkov dolgoročno najbrž ne bo obstal na slovenskih tleh, vse druge potrebne faze do priprave za šivanje pa bodo. Zato Zidaričeva smatra za nujno, da se ohrani ena srednja šola iz osnovnih tekstilnih znanj z modificiranimi programi za konstruktorje, oblikovalce, predilce in še vrsto specifičnih in potrebnih tekstilnih znanj. Združenju tekstilcev bo predlagala, naj bo ta šola v Sevnici, kjer obstaja pedagoški kader.

Tudi lesne smeri Sevnica ne sme izgubiti, meni Štefan Teraž. Najbolj gozdnata dežela v Evropi bi morala dojeti, da ne more biti prioriteta njegove izrabe za lesno trgovino in biomaso.

Družba, kjer se vsak dan ponavlja, da velja le akademsko znanje, producira lov na diplome, za katerimi znanja sploh ni. Številčne višje in visoke šole po podjetniškem principu odpirajo programe brez kvalitetnega pedagoškega kadra, študentje pa grabijo priložnost, da z malo truda pridejo do »papirja«. Nato pa čakajo na seznamu brezposelnih, ker za delodajalce niso zanimivi.

Spremeniti se mora vzorec razmišljanja celotne skupnosti, da bodo mladi dojeli moč izražanja in ustvarjalnosti v poklicih, kot je to nekdaj veljalo. »Ko bi osnovnošolci videli, kaj delajo naši konstruktorji, ko je treba opremiti hotel s šestimi zvezdicami, bi drugače gledali na lesno šolo«, pravi Teraž.

Direktor območne službe Zavoda za zaposlovanje Toni Koren je postregel s podatki, da v Posavju ta čas delodajalci neuspešno iščejo 29 mizarjev, 14 šivilj, več ljudi iz turistične smeri, varilce, gradbince. Krška nuklearka ne dobi ljudi tehničnih profilov. Družba znanja niso le raziskovalni laboratoriji, ampak tudi odlični mojstri v poklicih.

Na pobudo Korena se bo pri Šolskem centru Krško-Sevnica ustanovila širša delovna skupina, ki bo iskala rešitve za dodatne programe sevniške srednje šole. Ena od možnosti je permanentno izobraževanje odraslih za potrebe gospodarstva. Potrebno je obrniti trend, po katerem se danes 40% srednješolske populacije  Posavja vozi v šole v druge regije. Svoj del odgovornosti pri poklicnem usmerjanju bosta morali odigrati tudi osnovna šola in gospodarstvo, starši, ki so nekoč delali v tovarnah, pa morajo dojeti, da se je proces dela precej spremenil in naj otrok ne odvračajo od poklicnih šol, če vidijo, da imajo v sebi talent.