J. A., arhiv DL

J. A., arhiv DL

Šest opozicijskih svetnikov iz Žužemberka, ki so v prejšnjem mandatu v vabilu za sklic izredne seje uporabili občinski grb in podatke, ni storilo kaznivega dejanja. Tako je maja lani razsodilo novomeško okrajno sodišče, konec leta pa še višje sodišče v Ljubljani.

Že novomeška okrajna sodnica Melita Perko je poudarila, da obdolženi niso imeli namena, da bi se predstavljali kot občina, saj so se na vabilo tudi podpisali. »Svetniki so imeli pravico do sklica izredne seje, iz vabila izhaja, da so želeli dati predlog oz. pobudo,« je takrat povedala sodnica.

Albin Ljubo Jarc, Jože Jenkole, Iztok Može, Genovefa Maver, Franc Jarc in Jože Zupančič so bili obdolženi ponarejanja listin, ker so marca 2014 sklicali izredno sejo občinskega sveta, vabilo pa opremili s podatki občine in občinskim grbom. Občina te znake uporablja pri uradnem poslovanju, zato je bilo po oceni tožilca (v tem primeru je bila to Občina Žužemberk) videti, da je vabilo poslala občina. Če hoče občinske simbole uporabiti še kdo drug (npr. društva), bi za to moral pridobiti dovoljenje občine.

»Nobenemu od obdolžencev ni mogoče očitati storitve kaznivih dejanj, saj listini izhajata od oseb, ki so na njih navedene kot izdajatelji, sestavljeni pa sta bili na obrazcih, ki jih je za obdolžence kot občinske svetnike pripravila sama Občina Žužemberk ter so jih uporabljali vsi občinski svetniki najmanj od leta 2002 dalje,« med drugim piše v sodbi višjega sodišča, kjer je mogoče prebrati tudi to, da so kot predstavniki najvišjega predstavniškega organa občine imeli pravico uporabiti prepoznavne znake in simbole svoje občine, to naj bi kazalo tudi na njihovo pripadnost občini.

»Neutemeljene so vse pritožbene navedbe pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, s katerimi poskuša omajati vse naštete pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki zadevajo ta povsem nesmiselen in nepotreben kazenski postopek, saj do njega sploh ne bi smelo priti,« še piše v obrazložitvi sodbe višjega sodišča, pa tudi, da je očitno šlo za politično motivirano dejanje.

Občina Žužemberk je v tem postopku nastopila v vlogi zasebnega tožilca, saj je državno tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo. To pomeni, da bo morala plačati tako svoje obveznosti (odvetnika), pa tudi pritožbeni postopek in sodne takse v višini 360 evrov ter stroške obdolženih in njihovih zagovornikov.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista z dne, 5. januar 2015.