Ljudje ob Kolpi: Evgen Lovšin - uspešen ekonomist in navdušen planinec
Evgen Lovšin, ekonomist, predavatelj, pisatelj, rojen 27. septembra 1895 na Vinici, umrl 8. decembra 1987 v Ljubljani
»... mi še vedno več načrtov roji po glavi, kakor jih je spričo neogibnih naravnih zakonov moč uresničiti …« je dejal Evgen Lovšin ob svoji 80-letnici na seji uredniškega odbora Planinskega vestnika.
Evgen Lovšin (oče Franc Lovšin, učitelj, mama Frančiška rojena Mihelič) se je, tako kot njegov daljni sorodnik, pesnik Oton Župančič, rodil v Beli krajini, na Vinici – v letu, ko je začel izhajati tudi Planinski vestnik, revija, s katero je potem ostal povezan vse življenje. Prvi prispevek je objavil leta 1937 in za revijo pisal vse do svojih zadnjih dni.
Osnovno šolo je obiskoval doma, nato pa se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani. Tam se je pridružil skupini mladih intelektualcev, ki so ustanovili dijaško revolucionarno pro-jugoslovansko gibanje Preporod. Med letoma 1912 in 1914 je bil celo predsednik gibanja, zaradi česar so ga avstrijske oblasti tik pred maturo izključile iz šole in zaprle za šest mesecev. Njegova politična »nepokorščina« mu je prinesla še eno življenjsko preizkušnjo: kazensko je bil poslan na soško fronto, kjer je bil tudi ranjen.
Kljub temu je nadaljeval izobraževanje in leta 1920 diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju, eni izmed najuglednejših ekonomskih ustanov tedanjega časa.
V študentskih letih je bil aktiven član Sokolov in uspešen atlet, posebej na drogu. Leta 1924 se je celo uvrstil v rezervno sestavo jugoslovanske olimpijske reprezentance, a na olimpijske igre v Parizu vseeno ni odpotoval.
Pred drugo svetovno vojno je deloval v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Med drugim je bil zaposlen v Jadranski banki in Pokojninskem zavodu za nameščence, kjer je opravljal funkcijo namestnika direktorja. V tem okviru je podpiral arhitekta Vladimirja Šubica, ki je zasnoval Ljubljanski nebotičnik (1932), takrat najvišjo stavbo v srednji Evropi. V zahvalo mu je Šubic izdelal načrt za Vilo Lovšin v Rožni dolini, zgrajeno istega leta. Vila je zaradi arhitekturnih posebnosti razglašena za kulturni spomenik, v Registru pa je opisana kot »enotno kubično telo z odvzetim volumnom vogalne terase in dodatnim volumnom stopnišča z ravnimi strehami in uporabo tradicionalnih in modernističnih arhitekturnih elementov.«
Kulturni spomenik je tudi v fasado vdelan kip dečka, delo kiparja Franceta Goršeta. Prestižno vilo je ob ločitvi izgubil, a po smrti prve žene je uspel del hiše odkupiti od naslednikov in se vanjo ponovno vseliti.
Zaljubljen v gore
Kot strasten ljubitelj gora je leta 1932 sofinanciral (za to namenil lastnih 50.000 din) celovečerni film Triglavske strmine – enega prvih slovenskih filmov z gorniško tematiko. V tridesetih letih je bil tudi član banovinskega sveta in pomemben pobudnik gradnje Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), čemur sta priznanje izrekla tudi univerzitetna rektorja dr. Slavič in dr. Ramovš.
Po letu 1945 je deloval kot delegat ministrstva za industrijo pri Trboveljski premogokopni družbi, leta 1949 pa se je zaposlil na Inštitutu za ekonomiko in organizacijo podjetij. Vzporedno je bil do leta 1965 predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je s svojim širokim znanjem vplival na generacije mladih ekonomistov.
Lovšin je bil velik navdušenec nad planinstvom. Poleg člankov v Planinskem vestniku je objavil tudi več knjig:
- V Triglavu in njegovi soseščini (1944)
- Gorski vodniki v Julijskih Alpah (1952)
- Triglav, gora in simbol (1965)
- Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah (1971)
Poleg planinske literature je napisal knjigo Rod in mladost Otona Župančiča in za Planinski vestnik pripravil esej Oton Župančič in narava, posebej njen gorski svet. Njegova dela so združevala strokovni pristop, osebno navdušenje in kulturno občutljivost, s čimer je pomembno prispeval k slovenski gorniški in kulturni dediščini.
Lovšina so njegovi sodobniki opisovali kot človeka širokih obzorij, a tudi kot nekoga, ki se je rad spogledoval z duhovnimi tokovi tistega časa – biografi ga pogosto opisujejo tudi kot prostozidarja.
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
