arhiv DL

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je včeraj ponovno razpravljal o uzakonitvi možnosti odpoklica župana, potem ko je državni svet na to novelo decembra vložil odložilni veto. Odbor je ponovno ocenil, da je novela zakona ustrezna in primerna za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet je noveli nasprotoval že v okviru zakonodajnega postopka, saj meni, da bi s tem lahko ogrozili stabilnost lokalne samouprave, nasprotujejo pa mu tudi v Združenju občin Slovenije. Predsednik ZOS Robert Smrdelj meni, da gre pri odpoklicu župana zgolj za politično poseganje na lokalno raven. Opozoril je, da v majhnih občinah, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, potrebujejo le 58 podpisov za začetek postopka. "Podpisi pa se bodo lahko zbirali cel mandat, brez obrazložitve zakaj," je dejal. Strinjal se je, da novela zakona dopušča politične zlorabe in možnost, da bodo volivci s podpisi županom lahko grozili.

Predlagatelj novele zakona, poslanec SMC Jani Möderndorfer pa je opozoril, da se postopek odpoklica župana ne pelje po sistemu referenduma, pač pa je po njegovih besedah to bistveno bolj strog in zahteven postopek. "Za vložitev pobude so potrebni trije odstotki volivcev v lokalni skupnosti," je povedal Möderndorfer in dodal, da je v nadaljevanju postopka povsod potrebno višje število volivcev, kot pri navadnem referendumu. Zakon ima več varovalk, kot katerikoli drugi zakon pri nas, je še poudaril.

Poslanec SMC Simon Zajc je poudaril, da bodo novelo zakona v SMC ponovno podprli. "Dober župan bo vedno ponovno izvoljen, razen če ga močno ne polomi," je poudaril in dodal, da odpoklic župana volivcem omogoča, da ob hudih napakah župana odstavijo že med samim mandatom in jim ni treba čakati do naslednjih volitev.

Poslanka SD Bojana Muršič pa je povedala, da zakona v SD ne bodo podprli, saj ne ponuja sistemske rešitve. "Ali so župani dobri, lahko volivci odločajo na volitvah," je poudarila. Muršičeva je dejala, da bi se župani med postopkom odpoklica preveč ukvarjali sami s sabo in premalo z delovanjem občine.

Ponovno odločitev, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, je odbor sprejel z 11 glasovi za in šestimi proti.

Kaj o odpoklicu župana menijo nekateri župani z območja naše regije, smo v tiskani izdaji Dolenjskega lista poročali konec minulega leta v članku 'Gre res za poniževanje funkcije?'.

arhiv DL

»Odpoklic župana so po moji skromni presoji politične igrice in zakon je več kot neprimeren. Samo za primer: odpoklic in seveda ponovne volitve bi v občini Trebnje stale približno od 80 do 100.000 evrov. Približno leto dni bi bilo brezvladje in s tem lokalne skupnosti ne bi nič pridobile, prej izgubile. Seveda upam, da bodo ali SOS oz. ZOS vložili ustavno presojo, da nesmiselni zakon v tem delu razveljavi,« je novelo zakona takrat za Dolenjski list komentiral trebanjski župan Alojzij Kastelic, ki je bil pred leti pravnomočno obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Število podpisov podpore zahtevi za odpoklic župana je po predlogu novele odvisno od števila prebivalcev v občini: odstotek volivcev, ki naj zahtevo podprejo, pada od 30 odst. v občini z do 5.000 prebivalci, do 10 odst. volivcev v občini z več kot 100.000 prebivalci. Odpoklic bi bil sprejet, če se glasovanja udeleži več kot 90 odst. števila volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, in če za odpoklic glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Izraženi bojazni SOS o možnih zlorabah odpoklica se je pridružila tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, prvi mož občine Brežice Ivan Molan pa je o tem povedal: »Predlog novele je še en primer poniževanja funkcije župana z namenom, da se funkcijo župana predstavi kot nepotrebno v lokalni skupnosti in v družbi. Vendar smo na lokalni ravni prav župani tisti, ki rešujemo največ težav državljanov - t. i. malega človeka. Novela je zapisana tako, da bi bilo odpoklic v praksi težko, skoraj nemogoče izvesti, saj so potrebne velike kvote za odpoklic. Je pa novela idealna za politične manipulacije, diskreditacijo županov in netenje razprtij v lokalnih skupnostih – občinah. Če bi oblast dejansko želela kaj narediti na področju etike in politične kulture, bi morali z zakonom dati ljudem tudi možnost odpoklica tako poslancev kot predsednika države in vlade.«

Tako Molan kot krški župan Miran Stanko sta še dodala, da so župani poleg predsednika države edini politični funkcionarji, ki so neposredno voljeni. »Na tak način noveli vsekakor nasprotujem, če pa govorimo bolj splošno o možnosti odpoklica, potem bi dodal, da bi to veljalo razširiti tudi na ostale politične funkcije, od poslancev do kakšnih ministrov ali občinskih svetnikov, torej za vse politične kadre,« je še rekel Stanko.

Kljub izglasovanemu vetu državnih svetnikov in nasprotovanju številnih županov pa kaže, da ponovna podpora noveli v državnem zboru ni vprašljiva, saj so jo še enkrat napovedali v SMC, DeSUS in opozicijski ZL, kar bi zadostovalo za absolutno večino 46 poslanskih glasov, ki je potrebna po vetu. Ali meni, da bo novela v nadaljevanju vendarle sprejeta, smo v zadnji tiskani izdaji Dolenjskega lista lanskega leta vprašali tudi župana MO Novo mesto Gregorja Macedonija: »Na Mestni občini Novo mesto ne želimo ugibati, kako bodo glasovali poslanci. Menimo, da je zagotavljanje kontinuitete eden pomembnejših dejavnikov za kakovostno delovanje sistema, kot je občina. Predlog zakona ni v skladu s tem prepričanjem. Ocenjujemo, da so volitve na vsake štiri leta zadosten mehanizem za preverjanje javnega mnenja o delu župana.«