D. S.

Podjetje s sedežem v Krški vasi velja celo za prvega svetovnega proizvajalca pametnih mulčerjev za kmetijstvo in komunalo.

Letos je na nacionalnem Dnevu inovativnosti prejelo srebrno priznanje za inovacijo Univerzalna varnostna naprava za nadzor različnih traktorskih priključkov. Naprava predstavlja sistem, ki spremlja tehnično stanje priključenega stroja na traktor in z določenimi algoritmi ugotavlja, ali je stroj varen za delo ali pa je treba stroj ustaviti in opraviti določene preventivne ali servisne posege.

Nadgradnja senzorjev vibracij 

»Naprava je sestavljena iz senzorja, ki ga montiramo na priključek traktorja, in iz sprejemne naprave. Senzor in sprejemnik sta povezana prek bluetootha. Sprejemnik obvešča operaterja o morebitni napaki priključenega stroja, na primer mulčerja, ki bi lahko zmanjšala varnost v bližnji okolici.

Sprejemnik je lahko tudi naprava za nadzor flote vozil, ki poleg stanja traktorja v podatkovni oblak zapisuje tudi podatke o priključenem stroju,« pojasnjuje Jurij Žnideršič, vodja razvoja in naprednih rešitev v podjetju.

D. S.

Osnova naprave so senzorji vibracij, ki jih sicer v podjetju razvijajo že več let in jih vsako leto izpopolnjujejo. Učinek njihove nagrajene naprave je najbolje viden pri radijsko vodenih vozilih oziroma strojih.

»Naš senzor, nameščen na mulčerju, zaznava, ali je delovanje stroja še v mejah normale. Na vlečnem vozilu, na primer radijsko vodenem goseničarju, pa sta sprejemnik in hupa. Ko senzor zazna, da stroj ni več varen za delo, začne sprejemnik hupati. Operater pa tudi ljudje v okolici tako vedo, da je nekaj narobe,« delovanje naprave opiše Žnideršič.

Senzorji prepoznajo stanje stroja

Po besedah direktorja Aleksandra Cvetanovskega so v Inu kot prvi na svetu razvili tovrstne senzorje in jih tudi že plasirali na trg. »V svojih traktorjih jih največ uporabljajo kmetje v severni Evropi,« pravi. »Ob tem lahko stanje delovanja stroja ter njegove delovne ure spremljamo in beležimo prek mobilne aplikacije. To nam je v veliko pomoč pri preventivnem vzdrževanju stroja.«

D. S.

Kot pravi Cvetanovski, se njihovi stroji od konkurence razlikujejo predvsem po tem, da poleg dobrega izdelka ponudijo tudi informacije, ali je neki stroj zdrav ali ne.

»Od senzorjev vibracij smo prišli do naprave, ki zazna, ali je neki stroj varen za uporabo. Delamo pa že na razvoju nadgradnje teh senzorjev v smislu nadzora flote, torej ne le traktorja, ampak tudi vseh njegovih priključkov v smislu preventivnega spremljanja parametrov stroja.

Podatke posameznega stroja želimo prek bluetootha pripeljati do traktorja, ki ima povezavo v oblak; tako bomo lahko na spletni strani spremljali stanje posameznega stroja. Zadeva je zdaj v fazi preizkušanja, določene rezultate pa že imamo,« pravi Cvetanovski.

Razvoj je temelj uspeha 

Direktor je prepričan, da je edini temelj uspeha nekega podjetja nenehen razvoj. Vse, kar v Inu danes proizvedejo, je plod lastnega razvoja. Prodajajo pod lastno blagovno znamko v okoli 50 držav po vsem svetu, tudi na Japonsko in v Avstralijo, največ pa seveda v Evropo.

D. S.

»V Severno Ameriko ne prodajamo, saj so ekonomske razmere trenutno preveč nestabilne. Zaradi znanih razmer smo izgubili tudi ruski in ukrajinski trg, vendar smo ta izpad nadomestili z drugimi trgi.

V svetu poleg vojn potekajo tudi prikrite ekonomske vojne, v katerih smo razvojno-proizvodna podjetja izpostavljena velikim tveganjem. Valutnih nihanj namreč ne moremo zavarovati, saj smo premajhni, zato se takih poslov raje ne lotevamo,« je dejal Cvetanovski.

V Inu, ki trenutno zaposluje 55 ljudi, od tega dobro polovico v proizvodnji, izdelajo okoli 2.500 proizvodov letno. Pri tem določene podkomponente kupujejo od drugih evropskih dobaviteljev.

»Pri nas je glavni fokus proizvodnje na rotorju, ki je srce samega stroja, ter drugih zahtevnih komponentah ogrodja in kinematike. To izdelamo v svoji proizvodnji, v kateri imamo varilne robote, robotsko krivljenje, CNC-stružnico, laserski razrez, prašno lakirnico in druge sodobne proizvodne stroje. Druge, manj zahtevne komponente nam izdelujejo kooperanti,« pove Žnideršič.

»Razvoj pa se nenehno ukvarja z izboljšavami proizvodov v tehnološkem smislu in s prilagoditvami glede na zahteve trga.«

Do aprila polne proizvodne kapacitete

Podjetje, ki je za svoje inovacije tudi v evropskem merilu prejelo številne nagrade, je lani ustvarilo dobrih devet milijonov prihodkov in skoraj 700.000 evrov čistega dobička.

»Trenutno prejemamo naročila že za leto 2026; do aprila imamo proizvodne kapacitete zapolnjene. Poleg tega bomo v kratkem še dodatno zaposlovali,« je dejal Cvetanovski in dodal, da njihova proizvodnja ni klasična.

»Pri nas je proizvodni delavec že skoraj tehnik ali pa napol inženir, saj mora obvladati vsa mogoča računalniška znanja, od krmiljenja robotov do laserskih razrezov. Ker potrebujemo specifično znanje, ves proizvodni kader priučimo sami.«

D. S.

Cvetanovski ob tem izpostavlja togost slovenskega poslovnega okolja, predvsem v odnosu do inovacij. »Menim, da bi država morala nekako sofinancirati tovrstne inovacijske, razvojne projekte, ki imajo tudi dokazljive učinke in rezultate pri prodaji in novih delovnih mestih, ali pa vsaj pomagati s konstantnimi razpisi, ne pa da eno leto so, pa jih potem spet več let ni,« dodaja.

»V Sloveniji manjka želja po inovativnosti. Ljudje ne razumejo, da če želimo dobro živeti, je edina možnost konstantno učenje in izboljšave vsakega med nami,« sklene Cvetanovski.