Arhiv Dolenjskega lista

Pavel Perc

"Lani ni bilo primerne prireditve, s katero bo se zahvalili vsem tistim, ki so pridali svoj kamenček v mozaik razvoja teritorialne obrambe (TO), ki so prispevali, da je ta v kritičnih trenutkih osamosvojitvene vojne leta 1991 opravila svojo vlogo in bila tako uspešna. Kot predsednik veteranske organizacije Posavja bi se rad javno zahvalil vsem, tisočim  teritorialcem, ki so žrtvovali svoj prosti čas in znanje ter se posvetili TO že pred letom 1990 in po tem," je sinoči številnim članom veteranskega združenja v Sevnici, zbranim v dvorani Alberta Felicijana na sevniškem gradu, dejal Mitja Teropšič, predsednik Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

V predavanju, ki so ga skupaj organizirali Posavski muzej Brežice, vodstvo sevniškega veteranskega združenja ter Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Sevnica, je Teropšič najprej predstavil nastanek, razvoj ter vlogo in naloge TO v Sloveniji. Pogled v zgodovino je začel z ukinitvijo partizanskih odredov leta 1945 in razčlenil doktrino JLA in zakonodajo, ki je privedla do različnih reorganizacij. Teropšič je napravil krajši preskok v zgodovino, zlasti po letu 1945, ker je to po njegovem najmanj obdelano in najmanj jasno. Tako se je tedaj večkrat postavljalo vprašanje, ali maslo ali topovi, oz. kje je pravilno razmerje med dobrinami, ki jih potrebujemo za vsakdanje življenje, in nakupi orožja.

Pavel Perc

Zaključil je s slovensko zakonodajo, ki je leta 1982 utrdila splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito in s tem tudi dokončno uveljavitev teritorialne obrambe.

Mitja Teropšič je bil pred vojno komandant TO občine Brežice, ob reorganizaciji TO Slovenije leta 1991 pa je prevzel dolžnost načelnika 25. območnega štaba TO in jo uspešno opravljal tudi med osamosvojitveno vojno v Sloveniji. Zato se je lahko tudi sinoči izkazal kot dober poznavalec TO v Posavju.

Teropšič je spomnil, da je bila za razvoj in rast TO sicer pomembna tudi normativna ureditev, ki je predvidela, da bo v TO zajeto do 3,5 odstotka prebivalstva in bo za financiranje TO namenjeno do 0,5 odstotka narodnega dohodka, kar je leta 1980 omogočilo tudi gradnjo skladišča orožja TO Sevnica pri postaji milice.

"Ta infrastruktura TO je omogočila, da je v Posavju ostala večina orožja. Tudi mi bi lahko po liniji najmanjšega odpora skladiščili vse orožje na letališču JLA v Cerkljah," je Teropšič nakazal pomen zavestne odločitve posavske TO, ki se je za gradnjo svojega skladišča odločila tudi v luči agresije sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško, ki je bila konec šestdesetih let, povsem brez orožja za morebitni odpor zoper SZ in njene satelite.

Pavel Perc

Slovenska TO pa je dobila izurjene pripadnike z rednim usposabljanjem, tako, da so se lahko teritorialci pohvali z izjemnim mobilizacijskim časom od štirih do 12 ur. 41 enot TO, ki so v brežiški, krški in sevniški občini povezovale več kot 2.500 pripadnikov, je prispevalo k temu, da so v desetdnevni vojni leta 1991 uspešno izpeljali mnogo operacij in da na obeh straneh ni bilo veliko žrtev.

Teropšič je ob tem izrazil obžalovanje, da so iz Beograda pošiljali v Slovenijo tudi neizkušene nabornike JLA.

V Posavju je bilo od 27. junija, pa vse do 26. oktobra 1991 zelo veliko dogodkov in bojev. Ključni za našo osamosvojitev so bili boji v Prilipah, Rigoncah, minometni napad na letališče Cerklje ob Krki ter julija 1991 napad in uničenje lahkega raketnega diviziona protizračne obrambe JLA v Krakovskem gozdu, kjer je enotam TO poveljeval prav Mitja Teropšič.

Poleg tega so posavski teritorialci od JLA prevzemali vojaške objekte, tudi na letališču v Cerkljah in skupaj z miličniki sodelovali pri razminiranju vsaj 20 minskih polj.

Predavanju sta prisluhnila tudi sevniški župan Srečko Ocvirk in podžupanja Breda Drenek Sotošek ter se na koncu pridružila druženju z veterani, ki so si tako osvežili zgodovinski spomin.

Kar nekaj je bilo takih, ki so, podobno kot Teropšič, povedali, da so ponosni, ker so bili del tega dogajanja in da jih moti, ker se osamosvojitveni vojni, ne le v Posavju, posveča premalo pozornosti.