L. Markelj

##IMAGE-3360078##

Nov nepremičninski davek bo za vsakogar dodatna finančna obremenitev, najbolj nesprejemljiv in nepotreben pa se zdi tistim lastnikom zemljišč, ki jim je občina s sprejetim občinskim prostorskim načrtom spremenila namembnost iz kmetijskih ali gozdnih v zazidljiva in so namenjena nekim prihodnjim razvojnim načrtom občine, kot so na primer gospodarske cone.

Za taka zemljišča naj bi bil davek seveda višji, glede na spremenjene razmere in težko gospodarsko situacijo, v kateri smo, pa je vprašanje, kdaj se bodo projekti uresničili – morda bo treba čakati leta ali desetletja in ves ta čas plačevati drage davke?!

Da bi tem občanom pomagali, si prizadeva šentjernejska občina, ki je občinski prostorski načrt (OPN) sprejela med prvimi občinami v Sloveniji, in sicer že leta 2010, z njim pa je pridobila kar 144 hektarov stavbnih zemljišč, kar je bil uspeh. Z zadnjim postopkom sprememb in dopolnitev OPN, ki je bil sprejet lani poleti, pa je prišla še do okrog osmih hektarov novih zazidljivih zemljišč.

Na občini po besedah direktorja občinske uprave mag. Staneta Galiča razmišljajo o postopku spremembe OPN, da bi zainteresirani občani lahko spremenili namembnost svojega zemljišča spet nazaj – torej iz stavbnega v kmetijsko, k čemur bi jih seveda najprej pozvali.

»A o tem je še nekoliko prenagljeno govoriti, kajti smotrnost take poteze se bo pokazala šele, ko bo Geodetska uprava RS (GURS) poslala lastnikom zemljišč prve izračune in ko bomo videli, ali bo uresničila zagotovila, da naj bi se zemljišča, ki so bila z OPN spremenjena v stavbna in so na njih predvideni občinski podrobni prostorski načrti, pa še niso sprejeti, vrednotila po dejanski rabi,« pravi Galič.

Tak primer so v šentjernejski občini parcele, predvidene za obrtno cono Mokro Polje. Na občini imajo za enkrat sedem pobud lastnikov teh parcel za spremembo namenske rabe, sicer pa jih je za gospodarsko cono v Mokrem Polju okrog 46, za stanovanjsko pa okrog 14, vsi lastniki so fizične osebe. Občina tam nima svojih parcel.

»Če bo torej GURS uresničil napovedi in davek obračunaval po dejanski rabi prostora, potem ne pričakujemo tolikšnega odziva ljudi, sicer pa bo treba začeti postopek in izbiro izvajalca za novo spremembo OPN,« pravi Galič in dodaja, da bi to seveda trajalo, pa tudi zastonj ni. Zadnji postopek sprememb in dopolnitev OPN je na primer potekal kar dve leti. Občina ima za morebitno tako potezo letos v proračunu predvidenih 20 tisoč evrov.

Da bi občina morda od lastnikov odkupila zemljišča, za katera ima strateški interes v prihodnosti, kot je na primer gospodarska cona, in bi ljudi tako rešila visokih denarnih stroškov, sama pa imela zemljo, ki jo bo nekoč potrebovala, po besedah direktorja občinske uprave ni možno, saj v danih razmerah za to denarja nima na razpolago.

Kljub težki situaciji, v kateri je naša država, pa je kriza nekaterim tudi priložnost za uspeh. Tako župan Franc Hudoklin pravi, da mnogi resni vlagatelji, tudi tuji, trkajo na vrata šentjernejske občine. Spomladi bodo tako pričeli pripravljati nov občinski podrobni prostorski načrt za proizvodno servisno cono Šentjernej (za podjetjem Podgorje). Gre za 5,1 hektar zemljišč, kjer bodo nastali novi obrati, nova delovna mesta, za kar se bodo na občini maksimalno potrudili.

Da mora občina priskočiti na pomoč občanom, ki jih bo nepremičninski zakon najbolj »udaril po denarnicah« zaradi zazidljivih parcel, ki so to postale na željo občine z občinskim prostorskim načrtom (OPN), kot je primer bodoče gospodarske cone v Mokrem Polju, je na zadnji občinski seji prvi spomnil vodja opozicijske skupine Ljudska alternativa Albert Pavlič. Njegov predlog, da mora občina začeti s postopki za spremembo OPN ali drugače finančno razbremeniti te občane, je dobil celo večinsko podporo svetnikov!

In koliko bo občina Šentjernej v svojo blagajno letos dobila z novim nepremičninskih davkom? »Enak znesek, kot je v letu 2012 znašalo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, to je 233.743 evrov. Za našo občino to predstavlja indeks 167. Ta podatek je verodostojen in izhaja iz izračunov finančnih učinkov predloga zakona o davku na nepremičnine, ki nam ga je posredovala Skupnost občin Slovenije s strani Ministrstva za finance,« zagotavlja Galič in dodaja, da indeks 217, ki so ga posamezniki navajali za šentjernejsko občino in je bil objavljen tudi v medijih, ne drži.

Kot je znano, se za postopek sprememb odloka o OPN zaradi nepremičninskega davka dolenjske občine še niso odločale, ker jih je večina komaj sprejela OPN oziroma so v zaključni fazi, pa tudi pobud posameznikov še nimajo.

Članek je bil objavljen 16. januarja 2014 v 3. številki Dolenjskega lista.