Kakšno vlogo je pri Gazi v zadnjih dveh letih odigrala Slovenija?
V Gazi se v zadnjih dnevih po brutalnih dveh letih nakazujejo zametki miru, za katerega ni znano, kako dolgo bo trajal.
V teku je četrti dan prekinitve ognja v Gazi, v katero je v nedeljo končno vstopilo nekoliko večje število tovornjakov s humanitarno pomočjo. Gre šele za prvo fazo premirja, pri čemer naj bi danes v skladu z dogovorom palestinsko islamistično gibanje izpustilo še zadnje žive talce, Izrael pa naj bi na drugi strani iz svojih zaporov izpustil skoraj 2000 palestinskih zapornikov.
Kako dolgo bo trajalo premirje, če bo trajalo, in kakšna bo usoda Gaze, ne ve nihče. Snovalci premirja so v načrtih sicer zarisali neke smernice, ki pa ne sežejo dlje od tega, da bi nad njo bdela zahodna tehnokratska uprava, predvidoma pod vodstvom »guvernerja« Tonyja Blaira, in da v novi ureditvi ni mesta za Hamas. V prvi vrsti bo seveda potrebna obsežna obnova, za katero bo po ocenah Svetovne banke potrebnih več kot 50 milijard dolarjev (43 milijard evrov).
Je pa trenutno premirje dobra priložnost za pregled, kakšna je bila pri vprašanju Gaze v zadnjih nekaj letih vloga Slovenije.
»Dve leti pozneje se vendarle zdi, da se kaže luč na koncu predora. Pogajanja v Egiptu vzbujajo upanje, da se bo ta morija končala: da bodo izpuščeni izraelski talci in palestinski zaporniki, da orožje ne bo več krojilo prihodnosti civilistov oziroma da jo bodo ti sploh imeli,« je pred dnevi, preden sta obe strani podpisali sporazum, poudarila podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Slovenija si je v primeru Gaze v mandatu trenutne vlade pod vodstvom Roberta Goloba vseskozi prizadevala za mir, končanje vojne in tako imenovano rešitev dveh držav, ki se sicer že dlje časa zdi nedosegljiva. Nazadnje je k takojšnjemu končanju vojne v skupni izjavi skupine 25 držav pozvala 21. julija.
Priznanje Palestine
Slovenija je bila po grozljivem napadu Hamasa 7. oktobra 2023 in poznejši izraelski ofenzivi na Gazo ena od prvih držav, ki so priznale Palestino. Postopke za priznanje je sprožila 9. maja 2024, s čimer je »naredila odločen in nepovraten korak v tem postopku,« so pojasnili v kabinetu predsednika vlade Goloba. Vlada je nato predlog sklepa za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države sprejela 30. maja in ga poslala v državni zbor, poslanci pa so ga sprejeli na izredni seji 4. junija.
Slovenija je s tem postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala državo Palestino, potem ko so jo nekaj dni prej sprejele že Španija, Irska in Norveška. »Pozivam države, ki še to niso storile, da nemudoma priznajo Palestino in s tem doprinesejo k rešitvi dveh držav, Izraela in Palestine, ki živita v miru in varnosti,« je med drugim takrat poudaril Golob. V letu po slovenskem priznanju so se za ta korak odločile še nekatere druge, zdaj bolj opogumljene države, val priznanj pa se je septembra letos zaključil s priznanjem Palestine s strani nekaterih pomembnejših igralcev, kot so Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Francija in Portugalska.
Treba je sicer omeniti, da to niso prve evropske države, ki so se odločile za to potezo. Že pred desetletji so jo namreč, takrat še za železno zaveso, med drugim priznale Poljska, Madžarska, Bolgarija, Romunija in tedanja Češkoslovaška, kot prva zahodna članica EU pa jo je leta 2014 priznala Švedska.
Varnostni svet Združenih narodov
Slovenija je imela nekaj besede tudi kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer sta se za končanje vojne vestno zavzemala ministrica Fajon in veleposlanik Slovenije pri Varnostnem svetu Samuel Žbogar. Premier Golob je že na posvetu slovenske diplomacije januarja 2024 poudaril, da bo Slovenija kot nestalna članica »veliko pozornost namenila iskanju trajnega miru po svetu, s poudarkom na miru na Bližnjem vzhodu.«
Slovenija je denimo v varnostnem svetu junija letos v imenu desetih nestalnih članic preboj poskušala doseči s predlogom resolucije o Gazi, ki je zahteval takojšnje, brezpogojno in trajno premirje v Gazi, odpravo omejitev pri dobavah humanitarne pomoči in izpustitev ujetnikov, ki jih od 7. oktobra 2023 v ujetništvu zadržuje Hamas. Predlog resolucije je sicer podprlo 14 držav, a so ZDA uporabile možnost veta. Resolucija ni bila sprejeta, Žbogar pa je že takrat zagotovil, da Slovenija ne bo odnehala.
Že leto pred tem, marca 2024, je varnostni sprejel resolucijo, ki je pozvala k takojšnji ustavitvi ognja v Gazi in ki jo je pripravilo osem od desetih nestalnih članic, tudi Slovenija. ZDA so se glasovanja takrat vzdržale. Čeprav so resolucije, ki jih sprejme varnostni svet, zavezujoče, ta resolucija ni imela učinka, kar le priča o (ne)moči, ki jo imajo Združeni narodi dandanes.
Je pa Slovenijo za njeno aktivno vlogo v varnostnem svetu vendarle pohvalil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je na mednarodni konferenci v Jordaniji junija 2024 poudaril, da je glas Slovenije v New Yorku »nenadomestljiv in široko slišan ter upoštevan pri najzahtevnejših in občutljivih temah za rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu.«
Sloveniji se dveletni mandat nestalne članice izteče decembra letos, ko bo varnostnemu svetu predsedovala še drugič.
Tudi finančno in humanitarno
Izpostaviti velja tudi napore premierja Goloba, ki je na rednih in izrednih zasedanjih Evropskega sveta ter na bilateralnih srečanjih dosledno zagovarjal slovenska stališča pri vprašanju Gaze, a slovenska pomoč ni bila omejena zgolj na politična prizadevanja, temveč se je Slovenija izkazala tudi s finančno in humanitarno podporo palestinskim civilistom. V prvi vrsti v okviru Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki skrbi za palestinske begunce širom po regiji Bližnjega vzhoda.
Slovenija je v Gazo poslala že več pošiljk materialne pomoči, ki je vključevala vse od hrane do zdravil in sanitetne opreme, neposredna finančna sredstva, ki jih je Slovenija namenila UNRWA, pa so še nekaj mesecev nazaj znašala 2,5 milijona evrov. Obenem so v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča sprejeli in zdravili več otrok in mladostnikov iz Gaze.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
