B. B.

B. B.

Lesen most čez Krko v Podbočju je dotrajan. Osnovni leseni gradniki so ponekod videti, kot bi jih oglodali bobri, pa se čez most dnevno peljejo tako domačini z osebnimi avtomobili kot tudi šolski avtobus in težka kmetijska mehanizacija. Da bo treba most v kratkem temeljito obnoviti, je jasno vsakomur.

S podobnim problemom so se pred časom srečali v Mršeči vasi v šentjernejski občini, kjer so se krajani na lokalnem referendumu na koncu odločili, da leseni most podrejo in ga zamenjajo z betonskim. Ker ni želel, da bi tudi v njegovem domačem kraju prišlo do enakega razpleta, se je problema lotil mladi inženir gradbeništva iz Podbočja Janez Bršec.

»Tovrstna lesena konstrukcija je zaščitni znak porečja reke Krke. Porodilo se mi je vprašanje, kako bi lahko zadevo uredili trajnejše in močnejše, saj je ta most za Podbočje vitalnega pomena, pa da vseeno ohranimo neko avtentično podobo,« pripoveduje Bršec.

S poslovnim partnerjem Darkom Homanom, ki se je s tem problemom ukvarjal že na šentjernejskem primeru, sta se lotila raziskovanja. »Našel sem primere mostne konstrukcije iz lepljenega lesa, ki jih z velikim uspehom gradijo v Kanadi, ZDA, Skandinaviji in še kje. Elementi iz lepljenega lesa omogočajo vsaj 30 ton nosilnosti in podobno rešitev so dejansko uporabili pri gradnji mostu za pešce na Loki v Novem mestu, kjer so lesene elemente namestili na betonske stebre,« opisuje Bršec.

Z rešitvijo je seznanil predsednika KS Podbočje Janeza Barbiča, ki mu je bila ideja všeč, in Bršec se je s skupino mladih inženirjev in geodetov iz Podbočja poleti resno lotil naloge. »Vse skupaj je bilo precej udarniško, a kot skupnost smo močni le, če delamo transparentno in s pametjo, ne pa zato, da bi tu nekdo kaj zasluži,« razmišlja Bršec.

Svoj namen so kmalu predstavili uslužbencem ljubljanskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, od katerih so dobili informacijo, da most ni posebej varovan, da je sicer vpisan v register kulturne dediščine, a da oni ne bodo ovirali projekta.

V tem času je o slabem stanju mostu vzdrževalca cest CGP obvestila tudi krajevna skupnost. CGP je informacijo posredoval direkciji za ceste in tam so hitro našli rešitev – leseni most bi podrli in zgradili betonskega. »Poklical sem na direkcijo in jim tam povedal, da eno ali drugo res ni vseeno in da imamo drugačno rešitev. Nad predstavitvijo so bili navdušeni in na koncu so nas pozvali, naj se javimo na razpis za projektiranje,« pripoveduje Bršec.

Most, kot so si ga zamislili v Podbočju, bo dolg kakih 100 metrov, na koncu bo malo dražji, kot če bi gradili betonskega, a je zasnovan tako, da bo vzdrževanje lahko zelo učinkovito. Preplaščen bo z asfaltom in bo dopuščal dvosmerni promet. Na eni strani bo imel tudi hodnik za pešce in celo manjšo razgledno ploščad.

»Na direkciji pravijo, da bodo razpis za projektno dokumentacijo objavili še letos. Zdaj čakamo le še na izbris mostu iz registra pri ministrstvu za kulturo, za kar smo jih zaprosili že oktobra,« dodaja predsednik KS Podbočje Janez Barbič, ki veliko dodano vrednosti vidi predvsem v hodniku za pešce, ki bi se navezal na pločnike, ki jih med Podbočjem in krožiščem v Mršeči vasi na drugi strani Krke v naslednjih letih načrtuje občina. »Najraje bi videl, če bi se obojega lahko lotili sočasno. Bomo pa v času gradnje novega mostu tukaj potrebovali zasilnega, pontonskega,« poudarja Barbič. Druga možnost za prečkanje Krke je namreč šele v 5 km oddaljeni Kostanjevici ali v 10 km oddaljeni Krški vasi.

No, tudi ko starega mostu iz leta 1866 (zadnjo prenovo je doživel pred kakimi 40 leti) ne bo več, bo morda še vedno ostal med krajani Podbočja. Bršec bi namreč rad lesene dele podaril Galeriji Božidar Jakac za novo forma vivo, ki bi jo postavili v Podbočju.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, 18. januarja 2018.