Arhiv

##IMAGE-3382906##

Po dveh neuspešnih dražbah in zbiranju nezavezujočih ponudb za prodajo Vina Brežice, ki je od leta 2009 v stečaju, bodo njegove na 2,5 milijona evrov ocenjene nepremične in opremo skušali prodati na tretji dražbi. Če bodo tokrat uspešni, pa lahko poplačilo terjatev pričakujejo poleti, je za STA povedal stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec.

Po Hohnjecovih besedah bo tretja dražba doslej še neprodanega premoženja Vina Brežice, polnilca brezalkoholnih pijač in vinarja, v prostorih družbe St.ing v Celju potekala 8. marca. Kot pričakuje stečajni upravitelj, pa naj bi bila tokrat uspešna.

Namreč, del prostorov tega brežiškega podjetja v stečaju ima od lani v najemu podjetje BGS elektrika iz Dobove, ki se zanima tudi za njihov nakup. V primeru, da bo ta prostore kupila, pa zaradi drugačne dejavnosti ne bo več upanja, da bi se proizvodnja in polnjenje pijač, ki imata v Brežicah večdesetletno tradicijo, nadaljevali, je dodal Hohnjec.

V primeru uspešne tretje dražbe bi lahko poplačilo terjatev ločitvenih upnic opravili tri ali štiri mesece po prodaji, je nadaljeval stečajni upravitelj. Kot je pristavil, pa bi del kupnine od prodaje s hipotekami neobremenjenih objektov in proizvodne opreme namenili poplačilu prednostnih upnikov iz vrst nekdanjih delavcev, ki še vedno čakajo na neizplačane plače, regres in druge leta 2009 zaostale prihodke.

Z iztržkom od prodaje doslej neprodanih nepremičnin in opreme Vina Brežice bi tudi v grobem končali ta stečajni postopek, ostalo pa bi samo nekaj manjših zadev, ki so v izterjavi in tožbah, je še povedal Hohnjec.

Stečaj razpisan septembra 2009

Okrožno sodišče v Krškem je po tem, ko je zaradi večmesečnih zaostalih izplačil delavcem v Vinu Brežice potekala enomesečna stavka, septembra 2009 razpisalo stečaj te družbe. Prvo dražbo so nato opravili junija 2010 in drugo januarja 2011. Stečajni upravitelj Hohnjec pa je skušal kasneje nepremičnine in opremo Vina Brežice prodati tudi s pomočjo nazavezujočih ponudb.

Omenjeno podjetje je leta 2008, ko je prešlo v last tedanjega direktorja Mihajla Čuleta, zaposlovalo približno 150 delavcev, glede pijač pa je imelo na slovenskem trgu približno osemodstotni delež.