Dolenjski list
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Za slabovidne je temà neznanje


Rasto Božič
15. 10. 2011, 11.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

001_janez_kermc.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Janez Kermc (Foto: Rasto Božič)
006_zdenko_picelj__ivan_kordi___in_janez_kermc.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Zdenko Picelj, Ivan Kordiš in Janez Kermc

Na gostujoči razstavi Edina temà je neznanje, ki so jo včeraj odprli v mali dvorani Dolenjskega muzeja, Pokrajinski muzej Kočevje predstavlja razvoj slovenskega zavoda in šole za slepe ter šolstvo in skrb za slepe ter slabovidne na Slovenskem. Razstava je odprta do 29. januarja.

Avtorja razstave, ki je že obiskala več slovenskih mest, želita razsvetliti razvoj šolstva in skrbi za slepe ter slabovidne, pri čemer pa sta poudarila delovanje slovenskega zavoda in šole za slepe v Kočevju. Razstava hkrati predstavlja potek in možnosti izobraževanja slepih in slabovidnih ter poudarja pomen zavoda za slepe v različnih obdobjih.

Slovenski zavod za slepe so uradno ustanovili leta 1919, tri leta kasneje pa so ga preselili v Kočevje, kjer je deloval do leta 1944. V šolskem letu 1928-29 so vsi odrasli gojenci odšli iz zavoda, ki se je preimenoval v Zavod za slepo deco.

Učni načrt in urnik rednih šol so prilagodili potrebam slepih in njihovemu posebnemu pouku. Slepi otroci so imeli enake učne predmete kot otroci v drugih osnovnih šolah in so morali osvojiti enako znanje.

Posebej pomembno je bilo ročno delo, v šoli pa so poučevali posebej izobraženi učitelji. Leta 1929 so ustanovili še nadaljevalno obrtno šolo, ki so jo pozneje preimenovali v strokovno nadaljevalno šolo, leta 1939 pa še gospodinjsko šolo za dekleta.

Med bombardiranjem Kočevja, med letoma 1943 in 1944, je bil zavod porušen. Gojenci in osebje so se začasno umaknili v bližnjo vas Mahovnik in se leta 1944 preselili v Ljubljano.

Kočevski zavod v vzgojno-izobraževalni proces sicer še ni mogel ustrezno zajeti vse slovenske slepe mladine, vendar pa je pomenil pomemben pedagoški premik. Dokazal je uspešnost vzgajanja, izobraževanja in usposabljanja slepih otrok, s poklicnim usposabljanjem pa so ti dobili možnost zaposlitve.

Avtorica razstave in spremnega besedila, po katerem smo povzeli članek, je Saša Poljak Istenič. Soavtor razstave je direktor kočevskega muzeja Ivan Kordiš, odprl pa jo je predsednik novomeškega Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Janez Kermc.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.