Vaša zgodba: Baragov dan
Kulturno društvo Trebnje že vrsto let organizira praznovanje Baragovega dneva. Prvič smo ga praznovali leta 1996, ko je bil g. Alojzij Šuštar, takratni ljubljanski nadškof in metropolit, imenovan za častnega občana občine Trebnje. Kot spominski dan občine Trebnje pa je bil imenovan kasneje. Tudi letos je bilo slovesno.
V petek, 25. junija 2010, je bila ob 19. uri slovesna sveta maša v župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja Trebnje, ki jo je vodil stolni prošt Jožef Lap skupaj z domačim župnikom Milošem Koširjem in kaplanom Sašom Kovačem.
Sledila je slavnostna akademija v Baragovi dvorani, ki se je pričela z državno himno, ki jo je izvedel prof. Glasbene šole Trebnje Boris Bizjak – flavta, ob spremljavi korepetitorke prof. Božene Dornik, nato sta zaigrala še Schubertovo skladbo VARIACIJE, kasneje pa še Boehmovo RAND POLONAISE.
Ambrož Rot, učenec Konservatorija za glasbo Jurija Sladkonje v Novem mestu, je na pianinu izvedel Chopinovo skladbo Fantasie Impromptu.
Zbrane je pozdravil podžupan Občine Trebnje dr. Marjan Pavlin, ki je med drugim vprašal: »Kaj lahko Baraga pove nam, ki živimo več kot dve stoletji kasneje, v čisto drugačnem času in ob drugačnih zahtevah?« Nato je poudaril, da so bile »za Barago značilne tri stvari. Prva je ta, da je vedel, kaj mora storiti. In kar je moral storiti, je tudi storil. Druga značilnost je bila ta, da je njegova beseda nekaj veljala. Kar je rekel, tega se je tudi držal. Tretje pa je bilo to, da je vse, kar je delal, delal za dobro drugih. V skromnosti in ljubezni do Boga in človeka bomo Barago težko dosegli. In tudi vrednote, ki odlikujejo tega velikega moža, so nam vse prepogosto tuje. Baragovi dnevi so postali tradicija in smo nanje Trebanjci lahko upravičeno ponosni. Kako naprej, ko se med nekaterimi svetniki v občinskem svetu porajajo mnenja, da bi ta spominski dan ukinili? Obljubljam vam, da bomo naredili vse, da se lika Barage in Šuštarja ne bosta porazgubila v neki sivi vsakdanjost, ampak bomo te spominske dneve ohranili in jih nadgrajevali.«
Slavnostni govornik pa je bil tokrat Miran Candellari, diplomirani teolog, človek izredne širine, saj je iz svojega poznavanja literature in predvsem življenja nanizal udeležencem številne pozitivne misli, ki jih lahko najdemo v življenju velikih ljudi, ki se jih ob tej priložnosti spominjamo – še posebej Friderika Ireneja Barage in Alojzija Šuštarja. Poudaril je njihovo aktualizacijo danes in tukaj.
Dogajanje se je nato preselilo še v Baragovo galerijo.
Po zamisli Marjana Zupančiča je projekt o Baragi – predstavitev življenja pred odhodom v misijone izpeljal dr. France M. Dolinar skupaj s prof. Blažem Otrinom. Pripravila sta tudi bogat spremljevalni katalog. Projekt pa še ni končan. V načrtu je še drugi del – Baragovo bogato misijonsko življenje, njegova gorečnost za vero in skrb za vsestranski kulturni in gospodarski razvoj Indijancev, hkrati pa izjemna povezanost z Evropo in rodno domovino. V nagovoru je Dolinar poudaril pomembne mejnike v Baragovem življenju, ob katerih je osebnostno dozorel in se odločil za odhod v misijone. Najpomembnejše postaje Baragovega življenja so zajete tudi na panojih.
Dogodek je z glasbo obogatila študentka Akademije za glasbo Sara Zajc.
Razstavo, ki jo je svečano odprl podžupan Marjan Pavlin, si bo možno po predhodnem dogovoru ogledati še v poletnem času.
V soboto, 26. junija 2010, ob 8. uri so se pohodniki zbrali pred cerkvijo Marijinega Vnebovzetja v Trebnjem.
Na Baragovo pot jih je tudi letos pospremil Občinski pihalni orkester, pohodnike je nagovoril podžupan Jože Povšič. Nekaj informacij o sami poti pa je podal vodja poti Uroš Primc.
Pohodniki so krenili iz Trebnjega do Male vasi, kjer je bil čas za ogled Baragovih spominskih sob, malico in počitek, nato pa je sledil še daljši del preko Knežje vasi, Dobrniča, dvig do Vrhtrebnjega, nato pa spet spust v dolino. Zanimivo je, da se te poti udeležujejo pohodniki iz različnih koncev Slovenije.
Ivanka Višček,
predsednica KD Trebnje
