Šopek za Julijo
Tak je naslov knjige Rezke Povše, posvečena je Juliji Primic. Naslovnico krasi Prešernova vrtnica, ki jo je vzgojil akademik Matjaž Kmecl. Pa je tu - sveža, rožnata! V šopku je zbranih 22 zgodb - cvetov o Juliji Primic, neuslišani ljubezni Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Prav vsak Slovenec ve zanjo. Novomeščani pa vemo zanjo, saj je tu pokopana, vklesana v kamen in vsako zimo tudi v snežni podobi, oboje delo gospoda Rudija Škofa. Še sprehajalna pot mimo njenega zadnjega doma, gradiča Neuhof, je poimenovana po njej.
14 let je živela v našem mestu. Torej ima Novo mesto še eno dobro zgodbo, ki jo lahko vključi v predstavitev in posebnost mesta.
Pesmi je uredil, oblikoval in pripravil za tisk Milan Markelj, mentor Snovanja, literarne sekcije Društva upokojencev Novo mesto. Lektorirala jih je Ana Markelj Karlič.
Te pesmi so nastale kot sad dobro posejanih očetovih zgodb o Juliji v Novem mestu in Rezka Povše jih je pisala. Tudi Prešernu naklonjene ure slovenščine v srednji šoli so prebudile različne pesmi o njej. Odkritje restavratorja njene podobe pod sliko Magdalene pa jo je spodbudilo, da je zbrala vse pesmi, ki jih je pisala o njej. To ni le cvet, ampak razmnožena ljubezen te neuslišane Prešernove ljubezni do Julije. Vanje je vtkala življenja ljudi, ki so jo spremljali in bili del njenega bivanja. Je bila zaradi te ljubezni srečna? Zaznamovana z ljubeznijo je sploh lahko še ljubila?
Rezka Povše, barvita potovka našega mesta, nam je mesto približala, saj ga čuti in ljubi. Po branju njene pesmi o mestu boste mnogi spregledali in ga vzljubili tudi vi. Ona čuti in srka lepoto govorečih kamenčkov, ob drevesu črpa moč zemlje, ob srečanju z ljudmi sliši drobtinice neizrečenega in vidi lepoto v razsutju jesenskih rož. Kot prostovoljka v Domu starejših Novo mesto je čutila žalost, a tudi veselje stanovalcev. Zbrala in zapisala je anekdote in razveselila z njimi mnoge bralce.
Želi si, da bi bil zadnji dom Julije gradič Neuhof označen kot spomenik in zavetje umetnikov. Jo bo kdo slišal?
Tako je z ljubeznijo, neskončna je in izzove nove ljubezni. Kroji nam življenja in nas osrečuje. Brez nje je hudo, tudi z njo ni vedno lahko.
Naj vas njene pesmi pobožajo, ko boste prebirali te cvetove v šopku!
