##IMAGE-2222181##

Sodeč po napovednikih na povezavi Namig za premik, se je 31. oktober še najbolj ''prijel'' kot noč čarovnic, ne pa kot dan reformacije ali dan varčevanja. Tako bodo danes v Beli krajini zažgali čarovnico, v Sevnici gostili Danny-ja in druge napovedovalce prihodnosti, Raka vabi na čarovniški ples itd.

Navajamo nekaj prireditev, ki bodo potekale v znamenju buč, sveč in čarovnic:

V Klubu študentov občine Trebnje drevi ob 20. uri pripravljajo halloween zabavo v maskah.

Športno društvo Kučar prireja noč čarovnic in razstavo buč na Kučarju pri Podzemlju. Udeleženci se bodo zbrali danes ob 17. uri pred Okrepčevalnico »Pod Kučarjem« (pri Tomotu). Sprehodili se bodo po »bučni cesti« do čarovniškega gnezda na Kučarju (pred lovskim domom), kjer bodo pozneje celo zažgali čarovnico!

Na gradu Sevnica pripravljajo slovensko noč čarovnic. Od 19. ure do 23.30 bo večerni gost Daniel Šmid Danny z ekipo napovedovalcev prihodnosti.

V Mladinskem centru v Brežicah se bo drevi ob 20. uri začela noč čarovnic z DJ Vladom Cepešem. Tako imenovani heloween party za mlajše od 18 let pa bo od 19. ure dalje potekal v krškem Čebeln'aku.

Društvo prijateljev mladine Raka danes prireja čarovniški ples, začel se bo ob 17. uri na novem igrišču pri gasilskem domu na Raki. V primeru dežja čarovniškega shoda ne bo.

Sodoma & Gomora je naslov razstave Brede in Maje, ki jo bodo odprli danes ob 20.30 v črnomaljski galeriji Laterna.

V znamenju noči čarovanic bodo tudi žuri v večjih lokalih in diskotekah: v trebanjski Afriki denimo, pa v topliškem Sokol baru, otoški Space club pa ob čarovnicah vabi še na nastop slovenskega hiphoparskega tandema Murat & Jose. Vse tri lokacije na zabavo vabijo od 22. ure dalje.

V Sloveniji se je noč čarovnic, pojav, ki smo ga v drugi polovici 90. let 20. stoletja začeli prevzemati iz angleško govorečih dežel, že dobro uveljavila. Etnologinja Bojana Omersel Weeks je v pogovoru za STA menila, da se bo noč čarovnic v Sloveniji zagotovo ohranila oz. se v nekaterih pogledih še okrepila.

Omersel Weeksova, ki je iz etnologije diplomirala na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, meni, da se bo pojav v Sloveniji vsekakor ohranil oz. se razširil tudi v tistih pogledih, ki jih do zdaj nismo prevzeli, so pa dobro znani v ZDA.

"Prevzeli bomo npr. tudi preooblačenje na ta dan in strašenje," pravi in opozarja na razvoj pojava v Sloveniji od 90. let prejšnjega stoletja naprej. "Gre za prevzemanje, kot gre za prevzemanje pri valentinovem in kot je šlo navsezadnje v 19. stoletju za prevzemanje božičnega drevesa z germanskega območja," pravi.

Etnologi pri pojavu noči čarovnic opažajo več vidikov, saj gre tako za zabavo, za preoblačenje in krašenje kot tudi nakupovanje majhnih čarovnic, plastičnih buč in drugih izdelkov, ki so za to priložnost naprodaj v trgovinah. Več ko ima pojav sestavnih delov, večja je možnost, da se obdrži tudi na drugih ravneh, ne le na komercialni, menijo.

Vzporedno opozarjajo na nekatere pojave v tem jesenskem obdobju, ki so znani v slovenski dediščini, vendar pa niso imeli neposredne povezave z "nočjo čarovnic", kot jo poznamo danes. Tako so npr. v času pobiranja pridelkov v panonskem delu dolbli buče.

Etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pravi, da zadnja leta buče dozorijo prej in jih poberejo že sredi septembra. V nekaterih prekmurskih krajih priredijo praznik buč, iz Avstrije pa so prevzeli navado, da pred hišami postavijo nekakšne "jesenske aranžmaje". S pomočjo buč in vreč napolnjenih s senom, naredijo lutko ženske in moškega, "babo in deda", okoli pa razporedijo jedilne buče različnih velikosti, oblik in barv.

Halloween v ZDA praznujejo predvsem otroci, ki našemljeni v čarovnice in duhce na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni, dobijo pa lahko tudi denar, pravi Omersel Weeksova, ki je poročena z Američanom in se v njeni družini tudi zato pripravijo na noč čarovnic. Skupaj z otrokoma izdolbejo buče in izrežejo luknje za oči in usta, tako da so čim bolj strašljive, ter jih postavijo na balkon. Pred garažna vrata obesijo lutko čarovnice. Pravi, da jim v času pred 31. oktobrom tudi sorodniki iz ZDA pošljejo različna darilca ob tej priložnosti, kot so čarovnice, pajki ali duhovi.

Newyorška parada na noč čarovnic oziroma halloween velja za največji tovrstni ameriški dogodek. Letos bodo obeležili njeno 35-letnico, rdeča nit pa bodo duhovi. Newyorška parada vsako leto pritegne okrog dva milijona gledalcev in na tisoče udeležencev iz vsega sveta.

Praznik zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske in sladkarije, v ZDA pa ga na ta način slavijo od leta 1921.

Praznovanja noči čarovnic izhajajo iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, da na predvečer tega prehoda pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan Hallowe'en, kar je skrajšano iz All Hallow Even - večer vseh svetih.