Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Poroke naših dedkov in babic


dolenjski-list
Besedilo in fotografije: R. N.
26. 9. 2015, 17.00
Posodobljeno
27. 09. 2015 · 15:41
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_5230.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
IMG_5230
img_5335.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Učenci dramske skupine OŠ Žužemberk so na izviren, zabaven in poučen način prikazali, kako so včasih potekale poroke.
img_5286.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Prireditev so popestrile tudi ljudske pevke turističnega društva Suha krajina in pevska skupina društva kmečkih žena Žužemberk Žitni klas (na sliki).
img_5300.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Tomaž Golob, konservatorski svetovalec iz območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine

Dnevom evropske kulturne dediščine (DEKD), ki letos praznujejo 25 let neprekinjene dejavnosti v Sloveniji, so se včeraj pridružili tudi v Žužemberku, saj so točno ob opoldne v telovadnici tamkajšnje osnovne šole pripravili izvirno prireditev z naslovom Poroka naših dedkov in babic.

DEKD so letos tematsko posvečeni praznovanjem in v Žužemberku so se številna društva povezala z osnovno šolo, s katero so skupaj prikazali, kako so včasih v Suhi krajini potekale poroke. Prikazali so, kako sta se začela ženitev in snubljenje, kako je potekala predzakonska priprava, odkup neveste, slovo neveste od staršev, skrivanje neveste, ko ponjo pride ženin, »šranganje« in veselje po opravljenem obredu. Predstavili so tudi, kaj so neveste dobile za »balo«, glasbo, jedi, pijačo in še marsikaj zanimivega. »Namen tega je obujanje tistega, kar ne bi smelo iti v pozabo,« je v svojem govoru dejal žužemberški župan Franc Škufca.

Včeraj so DEKD odprli tudi v ostalih 11 mestih, ki so tako kot Žužemberk, članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije. »Rdeča nit letošnjih dogodkov ob DEKD so prazniki, šege in običaji. Prav je, da marsikdaj pozabljeno ljudsko izročilo obudimo, da ga starejši prenesejo na mlajše in tako tudi mlajše medgeneracijsko povežejo z okoljem, s tradicijo in z izročilom, katerega del smo vsi,« je povedal Tomaž Golob, konservatorski svetovalec iz območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Čeprav je eno uro trajajoča prireditev, ki jo je vodila Lilijana Hrovat, minila v hipu, na šoli s porokami naših dedkov in babic še niso zaključili. Ravnateljica OŠ Žužemberk Mira Kovač je ob koncu dejala, da bodo skozi celo šolsko leto še naprej raziskovali, kako so včasih potekal suhokranjske poroke, vsa svoja odkritja pa bodo predstavili v raziskovalni nalogi na zaključni prireditvi šole.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.