Polna dvorana prisluhnila dr. Jožetu Možini - zgodovina ljudi le zanima
Pred dnevi so v dolenjski prestolnici dočakali predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, zgodovinske monografije, ki je postala prava knjižna uspešnica in je od izida leta 2019 do danes menda doživela že šest ponatisov.
Dogodek je organiziral Zavod Friderika Ireneje Barage iz Novem mesta. Dvorana Baragovega zavoda je bila polna do zadnjega kotička in ne le kar naprej razprodana knjiga Slovenski razkol, ampak tudi množično obiskane predstavitve, ki jih je avtor v teh letih doživel že po številnih slovenskih krajih – tudi v Novem mestu - so očiten dokaz, da zgodovina Slovence še kako zanima, še zlasti naša polpretekla zgodovina.
Resnica edina osvobaja
Knjiga Slovenski razkol - Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, ki je izšla leta 2019 kot razširitev Možinovega doktorskega dela, namreč obravnava prav ta del naše preteklosti, ki je bil dolga leta delno zamolčan, zlagan in krivično prikazan, s tem pa je bila popačena in prikrita celovita resnica enega najpomembnejših delov naše polpretekle zgodovine, ki je tudi zato še kako živa med nami. Resnica pa – to je znano - edina osvobaja.
Dr. Jože Možina je slovenski zgodovinar mlajše generacije, doktor zgodovinskih znanosti in diplomirani sociolog kulture, marsikomu poznan kot novinar in voditelj RTV Slovenija, avtor mnogih, tudi nagrajenih dokumentarnih filmov, ki je leta 2014 prav za svoje dokumentarne filme prejel nagrado Prešernovega sklada.
V 624 strani obsežni knjigi, ki jo bogatijo številne fotografije, dokumenti, grafi, zemljevidi in pričevanja, je dr. Jože Možina analitično in z dokumenti podprto prikazal okoliščine, ki so vplivale na izbruh krvave bratomorne vojne, in samo revolucionarno nasilje.
Tudi v Novem mestu je avtor knjige v zanimivem in poljudnem predavanju dokazoval, da so se ljudje sami od sebe v stiski zaradi revolucionarnega terorja uprli partizanom in šli po orožje k Italijanom.
Med vojno umrl vsak 15. Slovenec!
Osupne grafični prikaz števila slovenskih žrtev na ozemlju Slovenije v letih 1941–1945. Skupaj jih je bilo kar sto tisoč. Največ jih je povzročil nemški okupator (32.140), sledijo mu partizanski oziroma revolucionarni tabor (24.443), neznani povzročitelji (21.331), zavezniki (7181), protipartizanski tabor (6151), italijanski tabor (6119) itd. V vojni je življenje izgubil vsak 15. Slovenec, kar nas uvršča med narode z največjo smrtnostjo v času vojne oziroma neposredno po njej, saj so se poboji dogajali tudi po vojni.
Slovenski razkol je prelomno zgodovinsko delo, ki na poljuden in dokumentiran način odgovarja na temeljno vprašanje slovenske novejše zgodovine: zakaj in kako so Slovenci med drugo svetovno vojno spolzeli v oster narodni razkol, kdo je ta proces povzročil in kje se je vse skupaj začelo?
Travme naših prednikov vpisane v genski zapis
Ta razkol se je namreč do konca druge svetovne vojne še okrepil in razširil na celotno slovensko ozemlje, s travmatičnimi posledicami pa sega še v današnji čas. Prav zato je knjiga aktualna in pomembna tudi za prihodnost Slovencev.
Brez resnice, ki edina osvobaja, ne gre in kot je dejal avtor v Novem mestu, ima danes vsak Slovenec dovolj možnosti, da se poduči, da dobro pozna zgodovino svojega naroda, če to le želi.
Da je to nujno potrebno, je nakazal tudi z informacijo, da najnovejše epigenetske študije dokazujejo, da so travme naših prednikov vtkane v genski zapis. »Še vnuki lahko trpijo in čutijo travme starih staršev. To kaže slika naše ranjene slovenske nacije in konfliktnosti, ki jo žal še danes poznamo na več ravneh,« je dejal.
Možina je bil za zanimivo predavanje, ki sta popestrili mladi glasbenici Konservatorija za glasbo Jurija Slatkonje iz Novega mesta Barbara Jedlovčnik in Klara Malnar, deležen močnega aplavza zbranih obiskovalcev, ki so mu zastavili tudi nekaj vprašanj.
Mnogi so domov odšli z njegovo knjigo Slovenski razkol in avtor se je rad podpisal za spomin in poklepetal z njimi.
Za gostovanje v Novem mestu se mu je v imenu organizatorja zahvalila tudi s. Damjana Tramte.
