O belokranjskih Srbih, njihovemu jeziku, izročilu in dediščini
Včeraj je v domu krajanov v Adlešičih gostovala jezikoslovka in antropologinja dr. Tanja Petrović, sicer zaposlena na Znanstveno raziskovalnem centru pri SAZU. Pri svojem raziskovalnem delu se je ukvarjala tudi s Srbi v Beli krajini. Njeno doktorsko delo nosi naslov Srbi v Beli krajini in njihova jezikovna ideologija v procesu zamenjave jezika, na osnovi katerega je izšla tudi knjiga z naslovom Ne tu ne tam.
Kot je dejala, je bil proces zamenjave jezika pri Srbih v Beli krajini precej poseben, po 500 letih, odkar živijo v Beli krajini, pa se je zgodil zelo hitro. »Danes belokranjsko srbščino govorijo le še najstarejši, srednja generacija belokranjsko narečje, mladi pa razumejo stare starše, odgovarjajo pa jim v belokranjskem narečju. To je bil prvi razlog, da sem se odločila za raziskovanje v Beli krajini. Drugi razlog za raziskavo pa je bil v tem, da gre za zelo majhno skupnost v štirih vaseh, v Miličih, Bojancih, Marindolu in Paunovičih, kjer živi 300 prebivalcev, ki so se predvsem v zadnjih 30 letih znašli v središču političnih dogodkov,« je povedala.
Dr. Petrovićeva je govorila predvsem o Srbih v Beli krajini v sedanjem času. »Gre za skupnost, ki izginja. A tovrstno izginjanje majhnih skupnosti se dogaja že stoletja,« je dejala. Po njenem mnenju gre za lokalno skupnost z dolgo tradicijo, ki pa je po njenem izjemno moderna in je nasploh izjemna skupnost. Moderno jo dela dejstvo, da ni ne tu ne tam, torej je »neuvrščena«, v njej govorijo več jezikov, v njej pa se povezuje več socialnih, političnih in družbenih ravni.
Na prireditvi, ki jo je pripravila Knjižnica Črnomelj, so uskoške pesmi zapeli pevci in pevke metliške folklorne skupine Ivan Navratil.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
