O belokranjskih Srbih, njihovemu jeziku, izročilu in dediščini
Včeraj je v domu krajanov v Adlešičih gostovala jezikoslovka in antropologinja dr. Tanja Petrović, sicer zaposlena na Znanstveno raziskovalnem centru pri SAZU. Pri svojem raziskovalnem delu se je ukvarjala tudi s Srbi v Beli krajini. Njeno doktorsko delo nosi naslov Srbi v Beli krajini in njihova jezikovna ideologija v procesu zamenjave jezika, na osnovi katerega je izšla tudi knjiga z naslovom Ne tu ne tam.
Kot je dejala, je bil proces zamenjave jezika pri Srbih v Beli krajini precej poseben, po 500 letih, odkar živijo v Beli krajini, pa se je zgodil zelo hitro. »Danes belokranjsko srbščino govorijo le še najstarejši, srednja generacija belokranjsko narečje, mladi pa razumejo stare starše, odgovarjajo pa jim v belokranjskem narečju. To je bil prvi razlog, da sem se odločila za raziskovanje v Beli krajini. Drugi razlog za raziskavo pa je bil v tem, da gre za zelo majhno skupnost v štirih vaseh, v Miličih, Bojancih, Marindolu in Paunovičih, kjer živi 300 prebivalcev, ki so se predvsem v zadnjih 30 letih znašli v središču političnih dogodkov,« je povedala.
Dr. Petrovićeva je govorila predvsem o Srbih v Beli krajini v sedanjem času. »Gre za skupnost, ki izginja. A tovrstno izginjanje majhnih skupnosti se dogaja že stoletja,« je dejala. Po njenem mnenju gre za lokalno skupnost z dolgo tradicijo, ki pa je po njenem izjemno moderna in je nasploh izjemna skupnost. Moderno jo dela dejstvo, da ni ne tu ne tam, torej je »neuvrščena«, v njej govorijo več jezikov, v njej pa se povezuje več socialnih, političnih in družbenih ravni.
Na prireditvi, ki jo je pripravila Knjižnica Črnomelj, so uskoške pesmi zapeli pevci in pevke metliške folklorne skupine Ivan Navratil.
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
