non stop

Boštjan Klun nas vsak teden animira in zabava v oddaji nonSTOP na Aktual TV in TV Veseljak Golica, včasih kar v boksaricah. Je Primorec po duši in naglasu, a zdaj doma v Mariboru. Kljub temu se redno vrača k morju – tja, kjer se začne njegov notranji kompas. Z Boštjanom smo se pogovarjali o njegovem televizijskem utripu, o tem, kako ostaja zvest sebi pred kamero in za njo, ter o tem, zakaj je morje zanj več kot le voda in valovi. Spoznali boste človeka, ki zna poslušati, spraševati in povezovati – in ki tudi v najbolj resnih trenutkih ne pozabi na iskrico humorja.

· Intervju

Lahko Kluna 'steraš' s televizije, televizije iz Kluna ne moreš nikoli

· Boštjan Klun

Voditelj pred kamero na slovenski televiziji kar v spodnjih hlačah

Boštjan, lepo vas je spet videti na malih ekranih! Kako je bilo po daljšem premoru ponovno stopiti pred kamere?

Najlepša hvala. Čeprav se bere klišejsko, mi take besede veliko pomenijo. Z dvema besedama - bilo je zelo čustveno. Veselje, nemir, trema in strahospoštovanje so prevladovali, je pa vrnitev sovpadla s številnimi drugimi dogodki, recimo z rušenjem nekih starih vzorcev, zato je bila še veliko bolj pomenljiva. Veste, gre za nekakšno vračanje k Boštjanu, ki mu nisem nikoli dal prostora, da bi se zares izrazil ali stopil v ospredje. Zakajev, čemu je bilo tako, je seveda veliko, a se je najlepše o njih spraševati, ko te življenje med plezanjem iz brezna zablod nagrajuje z vsakodnevnimi malimi pozornostmi. Na trenutke se počutim kot otrok v peskovniku, hkrati pa se zavedam odgovornosti. Ta najbrž pride z leti, hehehe.

Jure Klobčar/MPA

Ste imeli ob vrnitvi tremo ali je bilo, kot bi "prijahal domov"?

Treme je bilo veliko, a je bila prav zaradi vračanja domov zelo konstruktivna, dobrodošla in pokazatelj, da mi je mar.

Veliko ljudi vas pozna kot energičnega Primorca – koliko vaše rodno okolje vpliva na vašo osebnost in delo na televiziji?

To vprašanje lahko parafraziram, da bo odgovor jasnejši in ga bo lažje začutiti. “Pišeš v slovenščini, kako je dejstvo, da je to tvoj materni jezik vplivalo na tvojo sposobnost ubeseditve?” Odgovor je torej jasen. Rekel bi, da so mi morje, odraščanje (tudi) ob italijanski televiziji in Obala v 90-ih dali ogromno, morda vse, saj so bile vse “šole” in kasnejše odločitve posledica nečesa iz najstniških let. Namenoma pišem o nečem, saj je težko zares definirati, kaj je to bilo. Če poizkusim z vinsko primerjavo, bi rekel terroir, ki me je določil, definiral.

Rekel bi, da so mi morje, odraščanje (tudi) ob italijanski televiziji in Obala v 90-ih dali ogromno, morda vse, saj so bile vse »šole« in kasnejše odločitve posledica nečesa iz najstniških let.

Ali živite na Primorskem, se vozite v Ljubljano? Kako doživljate rodno Primorsko?

Stalno prebivališče imam v Mariboru, kjer preživim lep del meseca, zares pa zaživim v Izoli, ki je moja Pahorjeva suhota. Pogosto se v hecu sprašujem, če je biti Izolan prekletstvo ali dar. Veste, dolgo nisem znal iti samo na sprehod ob morju, danes pa grem pogosto peš v Koper, s kolesom na Slavnik ali do Savudrije. Uživam v vsakem vdihu domačega zraka, uro in več sedim ob morju in gledam izolske priveze. Včasih mi gre na jok, si očitam zavožen trud, spominjam se dogodkov pred 30 in več leti … obenem pa ne poznam boljšega kraja, da se brcneš v ta zadnjo in postaviš na noge, kot je križ nad Mesečevim zalivom. Izola mi je vedno manjkala in četudi sem odšel za nekaj časa, me je pričakala z objemom.

Oddaja nonSTOP ima zelo sproščen in zabaven ton – kako bi opisali njen koncept?

V nonSTOP-u sem želel narediti prostor, da nam gostje povedo kdo so, kaj jih žene pri ustvarjanju, kaj so želeli povedati s posameznim delom in kako so se počutili, ne vem, na rdeči preprogi. Veste, mene ne zanima, kje je avtor neke skladbe dobil inspiracijo, saj nisem glasbenik, da jo bom šel iskat na podoben način, me pa zelo zanima, kaj je želel z njo povedat? Če nisem šel nikoli na oder peti pred 20.000 oboževalcev, še ne pomeni, da ne poznam vznemirjenja. Če nisem na odru in se mi ne sanja, kako je nastopati, imam pa občutke in to je lahko stična točka, ki jo imam z gostom. Če jo imam jaz, jo ima tudi gledalec in več takih točk kot najdem, bolj se bosta onadva zbližala in krog bo sklenjen.

Jure Klobčar (MPA)

Ker smo ekranizacija revije STOP, pa me zelo veseli, da so naše ekipe na številnih žanrsko zelo različnih otvoritvah, koncertih, premierah … in jih del prenesejo tudi na vaše zaslone.

Zakaj ste nekaj oddaj vodili v boksaricah? In kakšna oblačila lahko pričakujemo v prihodnje? Pižamo?

Boksarice so bile majhna provokacija, pospremljena s postom na družbenih omrežjih. Ne sodite me, kako sem oblečen, temveč poslušajte, kaj se pogovarjamo. Sicer pa sem si izpolnil eno nagajivo željo. Zagotovo se spomnite posnetkov, ko voditelji informativnih oddaj nad pultom zelo resno izgledajo, pod njim pa menda kamera ne ujame ničesar in se potem smejimo kopalnim hlačam Janija Muhiča. No, mi pač nimamo pulta.

Kako poteka vaš običajen dan, ko snemate oddajo? Se veliko dogaja za kamero, česar gledalci ne vidijo? Imate v rokavu kakšno anekdoto, ki vam je ostala posebej v spominu?

Meni se zdi vse tako "na izi". Veliko kave, pot v Vevče, zadnji podčrtaji in zapisane misli, še malo več kave, preklinjanje sebe, zakaj spet nisem zajtrkoval, preoblačenje, zenovskih 10 minut v maski in akcija. Včasih srečam goste pred snemanjem in nastanejo simpatični videi, včasih jih sprejmem neposredno na set, zadnje čase pa jih pospremim še v en drug studio, studio Radia Aktual, kjer jih prosim, da me brez milosti “dajo na žar”. Priznam, včasih se res nasmejim, kako gostje prosijo, naj nikar ne gledajo Kluna, medtem ko je pa oddaja fajn. Zakaj? Verjetno sem dovolj samozavesten in zato, ker ne vem, da bi kdo počel podobno.

Kakšni so odzivi gledalcev?

Tisti, ki oddajo pogleda, je prijetno presenečen. Pohvali način vodenja, pogovarjanje, razvijanje misli in nekatera prvič slišana vprašanja ter odgovore. Zelo sem ponosen, ko od starih televizijskih mačkov, včasih celo iz penziona, slišim pohvale, veliko pa mi pomeni tudi, ko me kdo ustavi na hodniku in pokomentira videno. Upam, da ne delujem preveč samovšečno s tem zapisom, saj pri sebi vidim še ogromno napak, prostora za popravljanje in piljenje podrobnosti.

Imate pri ustvarjanju oddaje veliko svobode – ali je vse že vnaprej začrtano?

Pogovori in studio so moja stvar, kjer imam povsem proste roke in podporo, če si izmislim kaj neobičajnega. Veliko mi pomeni to zaupanje, ki ga obenem jemljem tudi za nekakšno nagrado za zrelost in preteklo delo. Že v oddaji E+ so bili povečini vsi pogovori "moji", v Polnočnem klubu je bila skupaj določena le tema oddaje, a tokrat grem lahko še dlje. Pokam konfete, slečem se do gat, pasem ovce iz gipsa …

Aktual TV in TV Veseljak Golica imata zelo zvesto publiko – kaj je po vašem mnenju razlog, da ljudje tako radi gledajo "domačo" televizijo?

Dobro vprašanje in verjetno najbolj varovana skrivnost obeh televizij (smeh). Sam mislim, da gre za kombinacijo edinstvenosti vsebin, sproščenosti in pristnosti. Pogosto se mi zdi, da nam prej omenjenega prenosa resničnega življenja na TV manjka in to vrzel zapolnjujeta ti televiziji. Za podkrepitev te misli, naj dodam še to podrobnost. Kdo so voditelji na TV Veseljak Golica in kakšen odnos imajo do domače glasbe? Vidite? Pristni, pogosto ustvarjalci ali potomci največjih imen narodno zabavne scene.

Jure Klobčar/MPA

Koliko pa vam pomeni glasba – in kakšno glasbo najraje poslušate v prostem času?

Ogromno. Nekaj dni sem pogrešal slušalke in sem bil tako podrt, da bi verjetno zbrali za nove, da me le spravijo v dobro voljo. Nisem glasbeni urednik, zato še vedno menim, da je moj okus precej ozek, kljub temu pa se razteza od za koga obskurnih elektronskih ritmov dark synthpop-a, do kultnih rockerskih klasih, čez šok rockerje tja nekam v Italijo 80 in 90 let. Rad imam slovensko muziko, sicer sem malo zadržan le ob produkciji zadnjih 15 let. Meni ta novi RNB, HIP HOP in kaj vem še kaj, ne potegne preveč.

Ste že kdaj pomislili, da bi tudi sami stopili na oder, kot pevec?

Sem, ampak vsak se mora zavedati svojih omejitev, čas, da zrušim še to, pa očitno še ni nastopil. Menda se da naučiti marsikaj, morda se kdaj preizkusim. Če je lahko Shane MacGowan odpel eno najlepših božičnih pesmi, potem je upanje tudi zame. Jih pa, pevce, občudujem. Nič ne rabijo, vse ves čas nosijo s seboj in stresejo celo dvorano, stadion …

Kje najraje preživljate prosti čas, ko niste pred kamero?

Če bi moral izpostaviti eno aktivnost, ki mi je pomagala shoditi in shoditi, je to definitivno kolo. Verjetno sem odpeljal več kilometrov letos, kot v 5 letih pred tem. Očistil sem glavo, izgubil kilograme, priboril sem si kondicijo nazaj. Najraje kolesarim ob morju ali s pogledom nanj, sicer pa lahko "doma" samo sedim in polnim baterije. Vsak trenutek, ki ga lahko preživim z otroki, je neprecenljiv, redko se zataknem v kakšnem kafiču, imam pa v Izoli nekaj šankov in miz, ki božajo dušo. Najlepše je tam srečati stare znance, ki ti že na vratih kričijo v pozdrav "ma ti si vedno isti!". Čeprav vemo, da gre za malo laž, res pobožajo in vlivajo upanje. Seveda vrnem "enako"!

Ne delam načrtov, puščam, da me življenje vodi. Mene to silno načrtovanje v resnici frustrira, v njem ne vidim nobenega smisla.

Imate kakšne nove projekte ali sanje, ki jih želite v prihodnosti uresničiti?

Presenetljivo ali ne, odgovor je nikalen. Ne delam načrtov, puščam, da me življenje vodi. Mene to silno načrtovanje v resnici frustrira, v njem ne vidim nobenega smisla. Mimo mi je. Najprej moramo vedeti, da se svet tako hitro spreminja, da še tisto, kar danes načrtujemo, čez 3 leta ne bo več aktualno. Spomnite se 15 let nazaj in pomislite, kaj ste takrat načrtovali ter kaj ste lahko uresničili.

Radiovizija

Tehnologija, dostop do nje - vse to nas dnevno pretresa in sili v opuščanje načrtovanega ter gradnjo (za)upanja vase, gradnjo vrednot in iskanja sozvočja s svetom, ki nas obdaja. Če poskusim razložiti s prispodobo z jadrnice, dobro je vedeti, kam želimo iti, potrebujemo znanje plovbe in navigacije ter redno napenjati jadra. Tako si želim še več televizije in biti njen pomenljiv člen. Jo ustvarjati in biti blizu občinstvu. Novo leto prinese nove usmeritve in tako bo tudi pri meni, a do takrat je še nekaj mesecev.

Kaj bi svetovali mladim, ki si želijo delati v medijih?

Naj poizkusijo in, če se odločijo, naj bodo zvedavi, prisotni, odprti za informacije. Naj se zavedajo, da se pravega dela v medijih naučiš s spoštovanjem - uredniške strukture, občinstva in zakonitosti medija, morda prav zato, da boš vse zrušil in začel pisati svojo zgodbo ter obstal. Takih, ki samo rušijo, je veliko, so pogosto muhe enodnevnice, ki trajajo par let in mrknejo.

In še za konec: če bi morali oddajo nonSTOP opisati z eno besedo – katera bi to bila?

A samo z eno? Nemogoče!

Radiovizija