Končno Mavrica
Tega Četrtkovega srečanja Univerze za starejše RIC Novo mesto smo se veselili že jeseni. Kako smo se razveselili razstave Likovno kulturnega društva Mavrica v Ric-u v Novem mestu. Kot je po dežju mavrica paša za oči, tako je bilo lepo na razstavi po tako dolgem premoru. Kako prija toliko lepega na kupu: glasba, slike in prijazni pozdravi. Načrtovali so jo jeseni, dočakali pa spomladi. Razstavo je komentirala predsednica društva Alenka Zupan. Že 22 let ustvarjajo in nekaj članic poznamo že od začetka in spremljamo njihovo rast. Kar veliko članov je v počastitev občinskega praznika raziskovalo Novo mesto in izbralo najlepše v njem: most v Ragov log, Marof, Kapitelj, Kettejev drevored, grad Grm, drevesa. Najprej so skicirali, nato iskali motive, vse to narisali v akvarelu, akrilu in pastelu. Na Četrtkovem srečanju Univerze za starejše pa so razstavili svoja dela. 27 del desetih ustvarjalcev je polepšalo našo učilnico.
Brez glasbe ne gre. Učenci in profesorji Glasbene šole Marjana Kozine so redni spremljevalci njihovih razstav. Tako smo poslušali violinistki: Tiso Božič z mentorico Ivano Krhin, izvajali sta Monitijev CZARDASH. Kvartet kitar so zastopali: Matic Kotnik, Teo Tomažič, Tija Žura z mentorico Jeleno Vukolić, igrali so AMA GOCHA skladatelja F. Goudard-a.
Kako smo pogrešali te lepe stvari! To smo spoznali po občutkih lepote, ki nam je napolnila srca. Kako lepo dopolnjuje še lepše, smo slišali od Tise Božič, ki je recitirala Alenkino pesem Mavrica.. Tako besede dopolnijo sliko in glasba zapolni vse čute in nas osreči. S sladicami, kavo, sokovi vedno pogostijo obiskovalce in tako v prijetnem klepetu izmenjamo še vtise, pohvale in zahvale. Z vrtnicami jih je obdaroval še direktor Gregor Sepaher, ki je priznal, da je pogrešal druženje v tem času mrtvila. Sedaj bodo slike krasile našo učilnico in lahko jih vidite tudi vi. Pridite pogledat, kako ustvarjajo člani Likovno kulturnega društva Mavrica.
»Prelestna njena je lepota, deluje usklajena kot celota. Vsa ponosna se čez nebo je razlegla in po barvah osnovnih je posegla.« Alenka Zupan
