Arhiv Lokalno.si

V čudovitem vremenu in ob množičnem obisku sta esperantista Anton in Reneja Mihelič že petič nastopila v posebni "esperantski točki" na tradicionalnem prvomajskem srečanju, na jasi, pri cerkvici Sv. Vida, nad Čatežem ob Savi.

Obiskovalcem sta na kratko izmenično predstavila dosežke 5-letnega bogatega delovanja posavskih esperantistov.

»Letošnje leto je za posavske esperantiste pomembno. 14. februarja je namreč minilo 5 let od ustanovnega sestanka Kluba esperantistov Posavje. Klub je bil nekaj časa v Kulturnem društvu Franc Bogovič Dobova, pod okriljem Literarne sekcije Beseda. Zdaj pa delujemo kot samostojna sekcija v Združenju za esperanto Slovenije.

Širjenje esperanta se je začelo s prvim študijskim krožkom »Esperantska klepetalnica« in podobnih je bilo v petih letih pet. Prvi torej pri LU Krško, potem pod okriljem Knjižnice Brežice, še en na Čatežu, naslednji v Ljubljani in letošnji na RIC Novo mesto, kjer je bilo tudi predstavitveno predavanje o esperantu. Računamo, da se je v tem času na novo naučilo osnov esperanta okoli 30 ljudi.

Mnogi dogodki, so še posebej zaznamovali naše petletno obdobje. Naj naštejeva le najpomembnejše.

Naša prva večja organizacija je tekla tu, na Čatežu. Pripravili smo zelo odmevno Srečanje esperantistov iz cele države.

Druga obsežna naloga je bila organizacija enodnevnega Mednarodnega, prijateljskega srečanja v Brežicah, z esperantisti iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Vsi so bili veseli, ko je MePZ KD »Franc Bogovič« Dobova v esperantu zapel tisto »Prav lepo je res na deželi…«, ali »Ĝojigas min vivo kampara…« Ta lepa pesem je bila kasneje zapeta še dostikrat, skoraj na vsaki naši prireditvi.

Lani pa smo uspešno organizirali, doslej največjo mednarodno esperantsko prireditev v Brežicah, dvodnevno, 19. Esperantsko konferenco »Alpe – Jadran«, ki je bila posvečena pomembnim obletnicam gibanja za esperanto.

V teh letih smo z veseljem sodelovali z Društvom Pleteršnikova domačija Pišece, s Slavističnim društvom Posavje, s Pleteršnikovimi pevci in še s kom.

Bili smo na jubilejnem 10. Kongresu Evropske esperantske zveze na Reki kjer smo imeli referat o esperantskem gibanju na lokalnem nivoju.

In tu je še nepozaben spomin na mednarodni izpit iz esperanta v Subotici in še mnogo bi lahko našteli.

Prebirali smo v esperanto prevedeno poezijo Franceta Prešerna, Ivane Vatovec, Srečka Kosovela, Garsie Lorce in celo odlomke Shakespearovih del, prevedene v ta lep melodičen jezik;

Dve leti zapored smo sodelovali v Bjelovarju na tekmovanju v recitiranju esperantske poezije, in tam smo zasedli eno tretje in eno prvo mesto;

O svojem delovanju pišemo v spletnih in tiskanih časopisih.

Na spletnih straneh in na FB-profilu objavljamo članke in razne esperantske tečaje, med katerimi je zelo priljubljen spletni tečaj »Zelena sova«, »Verda strigo«, ki je plod domačega znanja.

In ne nazadnje si štejemo v čast, da esperantisti letos že petič sodelujemo na tradicionalni občinski proslavi 1. maja, tukaj na našem Šentvidu.«

Zapela sta v esperanto prevedeno pesem hrvaškega pesnika Dragutina Domjanića "Fala" - Dankvortoj (Besede zahvale; prevod: esperantist Josip Velebit), svoj nastop pa zaključila z besedami: "Vivu la 1-a de majo, internacia festo de laboro! Vivu Esperanto, la neŭtrala lingvo internacia!"