J.A.

Zadružna zveza Slovenije je včeraj šestič zapored pripravila izobraževanji za svoje članice, prvo je bilo za zadruge Dolenjsko-Belokranjske regije na Čatežu, drugo pa za Posavske v Krškem. Osrednje teme posveta so bile: program dela zveze v prihodnjem štiriletnem obdobju, aktivnosti zveze za članice, kratka predstavitev stanja zadrug v regiji in možnosti za skupno sodelovanje, skupne znamke Zadružne zveze Slovenije, pomen Kapitalske zadruge in Deželne banke Slovenije za zadružni poslovni sistem ter aktualno zadružno dogajanje v regijah.Večji del razprave se je vrtel okoli razmer na svetovnem in domačem tržišču, katerim se bodo morale prilagoditi tudi zadruge.

"Kmetijske zadruge Trebnje, Krka in Metlika so med največjimi v Sloveniji, lahko bi rekel, da so evropsko primerljive, in tu bi lahko ustvarili jedro novega povezovanja, razvoja zadružništva v slovenskem prostoru. Dogovorili smo se, da se bodo predsedniki in direktorji teh zadrug skušali komercialno povezati, da bi bili uspešnejši v pogajanjih z velikimi trgovci in ostalimi, ki dobavljajo kmetijsko blago," je dejal predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in dodal, da te tri zadruge ustvarijo okoli 115 milijonov evrov prometa letno, kar je v slovenskem merilu velik delež (vse zadruge ustvarijo dobrih 600 milijonov evrov prometa).

Regijski koordinator za Dolenjsko-Belokranjsko regijo in predsednik KZ Trebnje Marjan Jevnikar ugotavlja, da bo poleg povezovanja treba veliko narediti tudi na promociji domačih, slovenskih proizvodov.

"V našem prostoru vse več smetane poberejo veliki trgovci in treba bo priti do zakona o promociji slovenskih kmetijskih proizvodov. Trenutno je problem v financiranju promocije, ker država ne prispeva dovolj," je še dejal Jevnikar.

Zadruge Posavske regije, skupaj 6 članic Zadružne zveze Slovenije, ustvarijo preko 28 milijonov evrov prihodkov, pretežno z odkupom mleka, govedi in grozdja. Posavski zadružniki so opozorili na nerešena vprašanja vračanja denacionaliziranega zadružnega premoženja, skrbijo jih aktualne razmere na trgu mleka in napovedana ukinitev mlečnih kvot. Posavski zadružniki želijo, da bi Deželna banka Slovenije s svojimi storitvami bila še dostopnejša svojim komitentom.

Srečanja posavskih zadružnikov se je udeležil tudi Franci Bogovič, predsednik Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in župan Občine Krško, ki je izpostavil prizadevanja odbora za sprejem zakona o promociji, odzive na klimatske spremembe in ukrepe prilagajanja. Predstavil je tudi nekatere projekte in programe, ki jih načrtujejo v Posavju na področju kmetijstva.