V Črnomlju so vztrajali pri kablovodu
Včeraj je bila v Obrtnem domu v Črnomlju ponovna predstavitev študije variant 2x110 kV daljnovoda RTP Kočevje – RTP Črnomelj. Nanjo naj bi prišli tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter Elektra Ljubljana, a jih ni bilo. Zato pa je bila dvorana premajhna za vse, ki so prišli iz krajevnih skupnosti Črnomelj, Dobliče, Talčji Vrh in Petrova vas in društva Proteus-Okoljskega gibanja Bela krajina. Podpret pa so jih prišli celo iz civilne iniciative Elektrika pod zemljo iz Mirnske doline.
Z ministrstva so utemeljili svojo odsotnost s tem, da so že prej poudarjali, da umestitve daljnovoda v obliki kablovoda ni mogoče pričakovati, ker so vse variante nadzemne izvedbe daljnovoda v skladu z zakonskimi omejitvami, dovolj oddaljene od stanovanjskih objektov, daljnovod nikjer ne poteka po gosto naseljenem območju ter da niti investitor niti država nimata pravne podlage in možnosti za zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo kablovoda. In da so tudi predstavniki gospodarstva decembra lani na okrogli mizi pozvali državo, naj čim prej sprejme državni prostorski načrt v nadzemni izvedbi.
Zapisali so tudi, da bi v kabelski izvedbi cena električne energije poskočila in bi bila za že tako podhranjeno gospodarstvo nesprejemljiva. Glede na to, da se stališče krajevnih skupnosti ni spremenilo, ter da odklanjajo pogovor o optimizacijah že proučenih variant ter še vedno vztrajajo na kablovodu kot edini sprejemljivi rešitvi, so na ministrstvu ocenili, da ponovna predstavitev študije variant ni smiselna in niso prišli v Črnomelj. Občino pa so zaprosili, da jim čim prej sporoči, katera od v študiji proučenih variant je v lokalnem okolju najbolj sprejemljiva.
V Proteusu pa so ocenili, da so bili dosedanji poskusi umeščanja daljnovoda v prostor zaradi nepripravljenosti investitorja, da prisluhne pripombam lokalnega prebivalstva, neuspešni. Zato so pred predstavitvijo napovedali protestni shod, ki pa so ga pozneje preklicali.
V razpravi na predstavitvi je bilo slišati, da gre za največ štiri kilometre kablovoda. Pri tem pa je cena ob upoštevanju nižje izgube, manj vzdrževalnih del, hitrejše umestitve in neokrnjene podobe pokrajine ter zdravja ljudi, le za nekaj odstotkov višja in zato ne sme biti izgovor. Tudi drugod po svetu se vse pogosteje odločajo za kabel v zemlji, saj dolgoročno predstavlja neprimerno boljšo rešitev od nadzemnih daljnovodov.
Zato niso tokrat govorili o nobeni od variant, ampak so se vsi prisotni strinjali, da je družbeno sprejemljiva varianta, da daljnovod od gozdnega roba nad vasmi Grič, Doblička Gora, Mavrlen, Stražnji Vrh, Rožič Vrh ali Rodine do RTP Svibnik kablirajo pod zemljo po najkrajši možni poti. Z ministrstvom pa se bodo vnaprej pogovarjali predstavniki krajevnih skupnosti Dobliče, Stražnji Vrh in Petrova vas ter Proteusa in občine.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
