M. B.-J-, arhiv DL

##IMAGE-3473556##

Republiški inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je včeraj gostil sestanek o kmetijski uporabi gnojevke iz bioplinske elektrarne na Lokvah pri Črnomlju, ki že nekaj časa razburja Belokranjce. Pobudo za sestanek so dali predstavniki civilne iniciative Proteus, ki pa so bili z izkupičkom tokratnih pogovorov le delno zadovoljni.

Kot je dejal predsednik akcijskega odbora Proteusa Niko Šuštarič, po zaslugi tokratnega sestanka ni več dvoma, da bioplinska gnojevka sodi v drugi razred okoljske kakovosti. Po Šuštaričevih besedah "potrebnih okoljevarstvenih dovoljenj nihče nima, kar pomeni dejansko prepoved uporabe gnojevke v kmetijstvu do nadaljnjega".

"Okoljska inšpekcija se je zavezala, da bodo ukrepali v skladu s predpisom, to pa lahko pomeni samo prepoved uporabe gnojevke. Hranilnik bioplinske elektrarne je na srečo dovolj velik, da zadošča za trimesečno obratovanje, v tem času pa bi se zadeve lahko uredile," je dodal Šuštarič.

Prvi mož civilne iniciative Proteus pa ni bil zadovoljen z oceno kmetijske stroke in okoljskega ministrstva, da so mejne vrednosti za težke kovine določene prenizko in da ima Evropa za cink 100 odstotkov višjo mejno vrednost. Šuštarič zato ne izključuje možnosti, da bo prišlo do dviga mejnih vrednosti.

Vodja kmetijske inšpekcije Primož Marolt je potrdil, da je pooblaščenec, ki dela analize kakovosti blata, naredil napako glede uvrščanja bioplinske gnojevke v prvi razred okoljske kakovosti: "Glede na presežke tako kadmija kot cinka gnojevka dejansko sodi v drugi kakovostni razred, kar pomeni prepoved rabe na kmetijskih zemljiščih oziroma samo ob določenih pogojih."

Po Šuštaričevih besedah naravovarstvena in okoljska stroka opozarjata predvsem na nevarnost katastrofičnega onesnaženja podtalnice na plitvem belokranjskem krasu z nitrati in v zvezi s tem tudi na ogroženost endemske vrste črnega močerila v izviru Dobličice in Jelševniškega potoka.

V civilni iniciativi ugotavljajo, da prosta uporaba bioplinske gnojevke v kmetijstvu temelji na pravno in strokovno neutemeljeni oceni pooblaščenega zavoda, ki opravlja analize monitoringa, da gnojevka spada v prvi razred okoljske kakovosti, čeprav izvidi monitoringa takšne ocene ne podpirajo.

Ugotovljene vrednosti cinka in kadmija uvrščajo gnojevko iz bioplinske elektrarne na Lokvah pri Črnomlju v drugi razred okoljske kakovosti, je pojasnil Šuštarič. Po njegovih besedah je uporaba gnojevke v kmetijstvu zato možna le pod pogoji okoljevarstvenega dovoljenja v skladu z uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in ne prosto kot doslej.

"Zahtevamo od pristojnih služb, da trajno prepovedo nenadzorovano uporabo bioplinske gnojevke kot organskega odpadka v kmetijstvu," je poudaril Šuštarič. Dodal je, da je morebitno nadaljnjo uporabo gnojevke mogoče dovoliti le pod pogoji predhodnega okoljevarstvenega dovoljenja in v skladu z gnojilnim načrtom kmetije, pri čemer je treba zagotoviti učinkovit inšpekcijski načrt.

Tokratnega sestanka so se udeležili tudi predstavniki kmetijskega in okoljskega ministrstva, veterinarske uprave, zavoda za varstvo narave, inšpektorata za okolje in prostor, kmetijsko gozdarske zbornica in stroke.

V belokranjskih občinah Črnomelj, Metlika in Semič so konec lanskega leta ustanovili civilno iniciativo Proteus - okoljsko gibanje Bela krajina. Povod za ustanovitev je bila prav nenadzorovana uporaba gnojevke iz bioplinske elektrarne na Lokvah pri Črnomlju, ki jo upravlja domžalska družba Bioenerg.