© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Tučnja lanu v Adlešičih


lokalno
9. 9. 2008, 00.00
Posodobljeno
07:56
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

lan1.jpg
Arhiv Lokalno.si
Foto: Boris Grabrijan
lan_cesanje.jpg

Adlešiči so zibelka belokranjske domače obrti in veliko teh znanj še vedno negujemo in prenašamo na druge. Tudi pridelava in predelava lanu sta še vedno živi. Res se s tem opravilom več ne ukvarjajo tako množično, a nekaj družin še vedno prideluje lan na manjših površinah.  Med najpomembnejšimi so gotovo tudi Tajnikovi, ki si prizadevajo za ohranitev te in drugih pomembnih zgodb za Adlešiče in širšo okolico. V nedeljo, 7. septembra, je Nada Cvitkovič (Tajnikova) iz Adlešičev - lastnica edinega Muzeja narodnih vezenin na Slovenskem, povabila v tučnjo. Zbralo se je več deset tukačic in tukačev, teric ter pridnih rok, ki so tudi česale (mikale) lan, tako kot je to včasih bilo vsakoletno opravilo na sleherni adlešiški domačiji.

Nekateri smo lahko le fotografirali in gledali starejšo generacijo in njihove noge, ko urno poganjajo tukačo, roke podajajo rukovete lanu, ki se tolče, tre, mika, nato poveže v povesmo. Tako pripravljen počaka na zimsko predenje, beljenje, tkanje... skratka - potrebno je še veliko pridnega dela, da postane gvant. Lepi, beli gvant! Morda ponosni izvezeni prt, otirač, ali pa ostaja v bali, kot dragocen izdelek pridnih rok.

Na območju KP Kolpa skušamo ohraniti čim več znanja svojih učiteljev - starejše generacije. V včasih skromnih belokranjskih domovih so nastajale najlepše vezenine, na platnu, ki je vse čisto domače. Že od semena. Pridelava in predelava lanu je v tem koncu preživela različne burne čase in  upamo, da jo ohranimo tudi v bodoče. Želimo jo tudi nadgraditi in jo ponovno narediti ekonomsko dejavnost.

Konzorcij z vodilnim partnerjem ZIK Črnomelj in partnerjema RiC Bela krajina in Javni zavod Krajinski park Kolpa smo v okviru razpisa Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja pri ministrstvu za šolstvo in šport pridobili projekt »Model lokalnega partnerstva LAN«, v katerem bomo naslednja tri leta obujali pridelavo lanu, izobraževali za trženje izdelkov, usposabljali za dodatno pridobivanje sredstev in promocijo in izboljševali samozaposlitvene možnosti. Obujamo staro in razvijamo novo - predvsem nove uporabne izdelke in spominke.

Pridružite se nam tudi Vi, - potrebujemo orodja za vse faze postopkov pridelave, uka željne udeležence izobraževanj in podjetne, ki se v trženju lanu vidijo. Pridelavo in predelavo lanu bomo opravljali, če bo obstajal interes prebivalcev, na celotnem področju parka od Prelesja do Dragoš.

                                                                                                                       Boris Grabrijan


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.