Skromna letina jabolk: ''To leto bo treba nekako preživeti''
Spomladanska pozeba prizadela vse sadne vrste v celi državi, najhuje pa je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja – Nekateri sadjarji ostali brez jabolk – S kurjenjem sena in oroševanjem vsaj nekoliko zaščitili nasade pred nizkimi temperaturami – Razpisi za velike, ne pa tudi za male kmete
Letošnja letina jabolk bo predvsem zaradi spomladanske pozebe zelo skromna, poudarjajo sadjarji z našega konca. Nekateri so celo ostali brez vsega pridelka. »To leto bo enostavno treba preživeti,« pravi Janez Bučar z Bušinca, največji sadjar v občni Dolenjske Toplice. Tako on kot preostali upajo, da jim bo vreme naslednje leto veliko bolj naklonjeno.
Napovedi vremenoslovcev o izjemno nizkih temperaturah so se aprila žal uresničile. Pozeba je prizadela vse sadne vrste po državi, najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. »Najhuje je bilo na najboljših sadjarskih legah. Češnje, slive, marelice in breskve so v celoti zmrznile, ponekod je ostalo nekaj malega hrušk, za jabolka pa ocenjujemo, da je škoda za celotno območje Bele krajine, Dolenjske in Posavja od 60- pa vse do 100-odstotna. Najhuje je bilo na območju Trebnjega in Bele krajine,« pravi specialistka za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Andreja Brence in dodaja, da smo imeli smolo z vremenom tudi po cvetenju jablan in hrušk. »Cvetenju sta sledila hladen in moker maj ter vroče in suho poletje, kar je dodatno negativno vplivalo na kakovost. Letošnja jabolka so zato tudi bistveno drobnejša, kar še zmanjšuje količino pridelka.«
Sadjarji imajo znova težko leto. »Kljub temu, da ni pridelka, je potrebno v nasadih opraviti celotno oskrbo, nekatere sadne vrste je v 'praznih' letih zahtevajo še več. Težavo še poglablja ponavljanje škodnih dogodkov, spomladanske pozebe se ponavljajo iz leta v leto, kar močno izčrpava sadjarje, tako finančno kot psihično,« poudarja Brencetova.
Slovenskega sadja bo letos zelo malo, zato ga bo na trgovskih policah več iz tujine. To bi bil lahko dodaten pritisk na znižanje cen domačih pridelkov, opozarja Brencetova. »Zato poziv potrošnikom, da si poiščejo pot do domačih pridelkov, bodisi na domačem dvorišču pridelovalca ali pa naj sledijo deklaraciji v trgovini. Drugače se nam lahko zgodi, da domačih sadjarjev v nekaj letih ne bo več!«
LETOS PRECEJ MANJ JABOLK
Sadjar Janez Bučar ocenjuje, da bo letos pri njih jabolk le 10 odstotkov od polne rodnosti. »Izključno zaradi pozebe. Čeprav smo takrat nasade poškropili s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, ni kaj veliko pomagalo. Temperaturni šok je bil prevelik in predolgo je trajal,« pove. Za predelavo bodo nekaj jabolk dokupili od tistih sadjarjev, ki jih pozeba ni tako hudo prizadela. Na vprašanje, kako je z obljubljeno državno pomočjo, pa odgovarja, da ima država polna usta o pomoči sadjarjem, pave pomoči pa ni. »Meni niso nič pomagali. Vsak bo očitno moral poskrbeti sam zase,« ugotavlja.
Pozeba je močno prizadela tudi Kmetijo Karlovček z Vrha pri Šentjerneju. Obdelujejo okoli 21 hektarjev nasadov jablan, običajno pridelajo od 800 do 1000 ton različnih sort jabolk, letos pa ocenjujejo, da jih bo le okoli 30 odstotkov od običajne letine. »Ob aprilski pozebi je bilo v naših nasadih okoli –7 stopinj Celzija. Interval hladnega zraka je bil zelo dolg. Temperaturo smo poskušali dvigniti s kurjenjem sena v nasadih. S tem se ustvarja dim, ki preprečuje vdor hladnega zraka do tal. Kjer smo se tega posluževali, je bilo nekaj več jabolk. Lahko sklepamo, da je kurjenje vsaj malo pomagalo,« pripoveduje mladi prevzemnik kmetije Nejc Rumpret, ki poudarja, da je zadnjih nekaj let vreme zelo ponagajalo sadjarjem. »Upam, da se bodo vremenske razmere izboljšale. Zime so se zamaknile. V zadnjih letih smo imeli kar nekajkrat nadpovprečno topel januar in februar, marca in aprila, ko začnejo drevesa brsteti, pa ekstremni mraz.«
Oroševanje zanje ne pride v poštev, saj ne bi mogli zagotavljati takšne količine vode, kot jo sistem potrebuje za delovanje. Poleg jabolk pridelujejo tudi drugo sadje, a so zaradi pozebe letos ostali brez breskev in češenj. »Jabolk je nekaj, vendar jih ne bomo mogli zagotavljati čez celo leto,« pravi Rumpret. Ker so se povečali stroški pridelave jabolk, so za približno polovico dvignili ceno.
IŠČEMO DOMAČE SADJE
Brez oroševanja si prihodnosti ne predstavljajo v krškem Evrosadu, vodilnem slovenskem pridelovalcu sadja. V sadovnjakih, kjer so oroševali, je pozeba bistveno manj prizadela pridelek. »Z oroševanjem smo rešili vsaj del nasadov jabolk, a ob takšnih ekstremnih temperaturah tudi to ni 100-odstotna zaščita. Pozeba je pustila posledice, vsa jabolka niso primerna za prvo kvaliteto, na trgovskih policah bo letos bistveno manj slovenskega sadja, breskev in češenj je bilo le za vzorec. Podobno je s hruškami in slivami. Imamo pa zelo dobro sezono jagod,« pravi Boštjan Kozole, ki je tudi predsednik sadjarske sekcije Gospodarske zbornice Slovenije. Ocenjuje, da bo letos po vsej Sloveniji zaradi pozebe pridelanega za okoli 70 odstotkov manj sadja. Približno tak izpad pričakujejo tudi v Evrosadu, kjer imajo 18 odstotkov nasadov opremljenih s sistemom za oroševanje.
Zaveda se, da bo na trgovskih policah več uvoženega sadja iz tujine, a po njegovih besedah Slovenci iščemo domače sadje, ki je zelo kakovostno in so zanj pripravljeni odšteti tudi nekoliko več denarja. Če so v prejšnjih letih v krškem Evrosadu polovico sadja izvozili, letos zaradi pozebe izvoza skorajda ni, zato se bodo osredotočili na domači trg.
Nekateri sadjarji opozarjajo na nerazumna pravila pri razpisih za pomoč pri napravi novih nasadov. Več v aktualni tiskani izdaji Dolenjskega lista.
