Po sezonske delavce tudi v Nepal in Moldavijo; najboljši so upokojenci
Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je trenutno objavljenih deset ponudnikov sezonskega dela v kmetijstvu, skupaj pa iščejo okoli 185 delavcev. Potrebe po sezonskih delavcih so navadno največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji; tako največ potreb zaznavajo na območnih službah Murska Sobota, Maribor, Celje, Ptuj pa tudi Sevnica, ki pokriva območje Posavja.
Mnogi kmetje iščejo sezonske delavce sami, nekateri že imajo stalne ekipe, med delodajalci, ki delavce iščejo prek zavoda, pa sta trenutno dva ponudnika iz Posavja. Kmetija Jarkovič z Broda v Podbočju je objavila potrebo po desetih delavcih za pobiranje jagod, malin in solate, obdobje dela je od maja do oktobra. Od pet do deset delavcev prek zavoda išče tudi kmetija Šušterič s Piršenbrega pri Globokem za dela v sadovnjaku, rez in obiranje, obdobje dela je od februarja do novembra.
Med delodajalci iz Posavja, ki so v tem ali preteklih letih pri iskanju sezonskih delavcev že sodelovali z zavodom za zaposlovanje, so tudi: Evrosad, Sadjarstvo Blanca, Darsad, Kmetija Jarkovič in druge, posamezne kmetije.
Za Posavje največ dovoljenj za sezonsko delo
Dela, za katera v sezonskem obdobju slovenski kmetje iščejo največ delavcev, so: preprosta sadjarska dela, kmetovanje na mešanih kmetijah, prebiranje sadja, postavljanje tunelov, čiščenje, obiranje in prebiranje jagod, češenj, breskev, jabolk in drugega sadja, obiranje, privezovanje ter sajenje sadik, priprava zemlje za sajenje, pridelovanje in gojenje plodov sadnih dreves, obiranje, shranjevanje in skladiščenje pridelkov ter podobno. Zlasti za zahtevnejša dela, na primer za obrezovanje sadja, je delavce težko najti, zato delodajalci iščejo delovno silo tudi v tujini.
Sezonska dela se najpogosteje opravljajo na podlagi pogodb, ki ne pomenijo zaposlitve, na primer na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, pojasnjujejo na zavodu. Sezonsko delo tujcev na področju kmetijstva in gozdarstva je po zakonu omejeno na šest mesecev v koledarskem letu.
»Sezonsko delo do 90 dni je mogoče opravljati na podlagi delovnega dovoljenja, ki ga izdamo na zavodu. Za sezonsko delo, daljše od 90 dni, pa je treba pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izdajo upravne enote pod pogojem, da na zavodu izdamo soglasje za takšno delo,« pojasnjujejo.
V letošnjem letu je zavod do konca julija za tujce izdal 472 delovnih dovoljenj in 187 soglasij k enotnemu dovoljenju za opravljanje sezonskega dela v kmetijstvu, največ – 541 – za območje posavske regije, 69 za celjsko, za preostale pa bistveno manj. Največ tujih sezonskih delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije in iz Nepala.
Najboljši so upokojenci
Na kmetiji Karlovček z Vrha pri Šentjerneju imajo že stalne ekipe sezonskih delavcev, zlasti za lažja opravila, kot je obiranje sadja. »Najboljši so upokojenci. Poleg tega so iz bližnje okolice, zato je to tudi logistično veliko lažje, kot če bi imeli delavce iz tujine,« pove Andraž Rumpret.
»V preteklosti smo imeli tudi tuje delavce, a jih trenutno nimamo, saj jih enostavno nimamo niti časa iskati, zato se bolj usmerjamo v domače delavce. Če pa že iščemo delavce iz tujine, običajno najprej preverimo pri ostalih kmetih, če poznajo kakšno dobro ekipo.« Sezonske delavce najemajo za vsa obsežnejša dela, kot so: obiranje, rez, trgatev in podobno.
Marko Krošelj, lastnik in direktor podjetja Darsad iz Zgornje Pohance, v katerem pridelujejo jabolka, jagode, namizno grozdje pa tudi druge vrste sadja in zelenjavo, pravi, da sezonske delavce iščejo ves čas. »Žal domačih upokojencev ne dobimo. Zato delavce iščemo predvsem v tujini, kar pa terja ogromno dela. Postopki tudi terjajo svoj čas, marsikatere dokumente ali dovoljenja je treba plačati vnaprej, na koncu pa niti ni rečeno, da bo delavec res prišel in ostal, dokler ga potrebuješ.« Pri Darsadu imajo trenutno delavce iz Nepala pa tudi iz Srbije, Bosne in Moldavije, ki prihajajo že vrsto let in delo dobro poznajo.
Tudi na kmetiji Bostele, eni največjih sadjarskih kmetij v Posavju, znani predvsem po jagodah in hruškah, jim iskanje sezonskih delavcev trenutno povzroča precejšnje težave, pravi Jure Bostele. »Doslej so k nam prihajali predvsem delavci iz republik bivše Jugoslavije, a jih je vse manj. Nekateri so ostareli, drugim pa to delo očitno ni več zanimivo. Zato bomo morali tudi mi očitno delavce iskati še kje dlje.«
Plačilo (pre)nizko
Plačilo za sezonska dela navadno ni visoko glede na preostale ponudbe na trgu dela. Zato se zanj odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo, in delavci, ki že imajo izkušnje s tovrstnim delom.
Kot opažajo na zavodu, se ponudbe za pogodbeno sezonsko delo običajno gibljejo blizu minimalnega zneska, ki je določen z odredbo in trenutno znaša 7,34 evra. Pri pogodbi o zaposlitvi pa mora delodajalec seveda zagotoviti delavcem plačilo najmanj v znesku minimalne plače (1.277,72 evra bruto) in tujim delavcem tudi nastanitev. Ob tem na zavodu pojasnjujejo, da evidenc o sklenjenih pogodbah za začasno ali občasno delo v kmetijstvu ne vodijo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
