Na brežiški občini se bodo lotili izdelave projektne naloge, s katero želijo ohraniti in razširiti avtohtono izumirajočo območno sorto pišeških marelic. Gre za izredno odporno, nezahtevno in okusno sorto, ki cveti kasneje in lahko tako ubeži pozebi, je povedal svetovalec brežiške občinske uprave za gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj Roman Matjašič.

Z omenjeno projektno nalogo bodo popisali vsa drevesa značilne stare pišeške marelice in ugotovili njihovo zdravstveno stanje. Ohranili bi radi genetski material in ugotovili, na kakšno podlago jo je najbolje cepiti, je na včerajšnji predstavitvi sorte na kmetiji Baznik v Pečicah pri Zdolah pojasnil Matjašič.

Marsikaj bo treba še raziskati, hkrati pa gre tudi za izziv pristojnim kmetijskim službam, ki jih želijo pritegniti k projektu ohranitve, priznanja in širitve sajenja omenjene sorte.

Slovenija namreč večino tega zgodnjepoletnega sadja uvaža, s pišeško marelico, ki je izredno primerna za bio-ekološko pridelavo, pa bi lahko dobila novo tržno nišo. S pišeško marelico in njenimi nasadi bi se tudi lahko izognili vse pogostejšim pomladnim pozebam in perečim podnebnim spremembam, je še menil Matjašič.

Po njegovih podatkih je ta sorta v Posavje verjetno prišla v obdobju avstro-ogrske države. Prve sadike naj bi prinesli z Ogrske, prva tovrstna marelična drevesa pa so zasadili v drevesnici ob gradu Pišece. Od tod tudi ime sorte, ki so jo z odbiranjem kasneje izoblikovali na območju od Zdol nad Krškim do bizeljskih gričev. Na tem območju je bila tudi najbolj razširjena. Zanjo je značilno močno drevesno deblo. Gre tudi za večja drevesa in debelejše sadeže.

S pridelavo pišeških marelic se ukvarja tudi Anton Baznik, sadjar in lastnik trgovine s sadikami. Kot je povedal, je pri svojem več kot 30-letnem delu s to sorto ugotovil, da je to najbolj cepiti oz. da je najbolj skladna s podlago avtohtone slive vrste remik. Pišeška marelica, cepljena na omenjeno podlago, je tudi najbolj odporna in je ni potrebno škropiti proti boleznim sadnega drevja. Zelo uporabna je v kulinariki.

Pišeško marelico zdaj razmnožuje le za lastne potrebe. Da bi prišlo do okrepitve njenega pridelovanja, pa bo potrebno doseči uradno priznanje te sorte. Pri tem računajo na pomoč brežiške občine in biotehnične fakultete. Baznik je še ocenil, da gre za priložnost, ki bi jo lahko Slovenija bolje izkoristila.

Predstavitve se je udeležil tudi brežiški župan Ivan Molan. Poudaril je, da občina podpira tovrstne projekte in ohranjanje avtohtonih sort ter posebnosti. Tako so sodelovali ali še sodelujejo pri zaščiti vina modra frankinja, grozdne sorte rumeni plavec in krškopoljskega prašiča. Kot turistična občina želijo zaščititi tudi tradicionalni bizeljski ajdov kolač, je še navedel župan.