Arhiv Dolenjskega lista

V Posavju je še leta 2008 pohištvena panoga zaposlovala slabih 450 ljudi, lani le še 224.  Če pogledamo še malo dlje v preteklost, pa je v tej branži delalo kar 1500 oseb. Kaj se je zgodilo z nekoč eno najbolj trdnih vej posavskega gospodarstva, so se danes med drugim spraševali na posvetu s pomenljivim naslovom "Za posavski gozd in les":

Posvet je v Kulturni dvorani Sevnica potekal ravno na dan, ko se zaključuje evropski teden gozdov, to pa je bila hkrati tudi osrednja slovenska strokovna konferenca ob tem tednu. Kot je povedal eden od pobudnikov posveta Jože Prah, ki sicer prihaja z brežiške enote Zavoda za gozdove, je priložnosti na področju gozdarstva oziroma lesarstva ogromno, treba jih je le izkoristiti.

V Posavju se na skupni površini 136.000 hektarov razprostira 70.000 hektarov gozdov, kar predstavlja skoraj 52-odstotno gozdnatost območja.

Podatki kažejo, da sta gozdarstvo in lesarstvo sicer eni od strateško pomembnejših in perspektivnih gospodarskih panog, ki pa sta zaradi šibke gozdno-lesne predelovalne verige nezadostno izkoriščeni.

V ta namen so danes posavski župani podpisali listino posavskih občin o skupnem partnerstvu gozd – les. Projekt vzpostavitve lesno-predelovalnih centrov po celotnem Posavju, v katerem bi povezali vse člene verige, od gozdarjev, do lastnikov gozdov, odkupovalcev, podjetij in občin, naj bi bil tudi eden osrednjih regijskih projektov v boju za evropske evre v naslednji evropski perspektivi.

Več o polemični razpravi pa v tiskani izdaji Dolenjskega lista.