##IMAGE-3314575##

Po letu in pol odkar sta kočevski župan Janko Veber in direktor Primorja, d.d., Dušan Černigoj položila temeljni kamen za posodobitev in razširitev kočevske centralne čistilne naprave, so februarja letos v Mestnem logu z deli zaključili. Že marca je nova čistilna naprava pričela s poskusnim obratovanjem, slovesno pa so jo odprli prejšnji teden.

Nova čistilna naprava ima zmogljivost 28 tisoč populacijskih enot in je na mestu, kjer je stala nekaj manj kot 30 let stara čistilna z zmogljivostjo 12 tisoč populacijskih enot. Župan Veber je ob njeni otvoritvi povedal, da je bil projekt zaradi vplivov na okolje zelo zahteven. Čistilna naprava se namreč nahaja v neposredni bližini stanovanjskih objektov, prečiščene vode pa se stekajo v Rinžo, ki ponikne in se nato ponovno pojavi v Bilpi, kjer se steka v Kolpo.

Prav na to pa so bili tudi še posebej pozorni, ko so se odločali o tehnologiji čiščenja. »Želeli smo zgraditi napravo, ki se bo vključila v okolje in zagotavljala visoko stopnjo čiščenja,« je povedal. Dodal je, da dosedanje poskusno obratovanje, ki bo sicer trajalo še vse do decembra, potrjuje pravilnost projektantskih rešitev, saj so dosegli vse zastavljene cilje.

V času obnove in razširitve čistilne naprave so bile namreč odpadne vode prečiščene v povprečju 74-odstotno, v obdobju poskusnega obratovanja pa je prečiščenje že več kot 95-odstotno.

Skoraj ves čas izvajanja obnovitvenih in razširitvenih del je čistilna naprava nemoteno obratovala. Ustavili so jo namreč le za sedem dni, ko so prevezovali kanale s stare na novo napravo.

Investicija, ki je največja okoljevarstvena naložba v kočevski občini, je stala 4,9 milijona evrov, od katerih naj bi jih ministrstvo za okolje in prostor prispevalo 1,9 milijona, nekaj več kot 632 tisoč služba vlade za lokalno samoupravo, preostalo pa občina Kočevje.

Na razširjeno čistilno napravo bodo priključili stanovanjske hiše iz vseh kočevskih primestnih naselij in podjetja v podjetniških conah. Po njihovi priključitvi bo zmogljivost čistilne naprave zasedena 90-odstotno, preostanek zmogljivosti pa bo namenjen čiščenju grezničnih muljev z območij, kjer so leta 2015 ne bo zgrajena kanalizacija.