M. Ž.

##IMAGE-3749706##

Poslovanje družb v JV regiji je bilo lani zaradi epidemije sicer slabše kot leto prej, a še vedno boljše kot vsa pretekla leta nazaj tako po prihodkih kot zaposlenih in izkazanem netu čistem dobičku, kar pomeni, da so se dobro prilagodile zaostrenim gospodarskim razmeram, je na današnji novinarski konferenci povedala vodja novomeške izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Jelka Lugarič. Poslovanje družb je bilo tako po vrednostih izbranih kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in financiranja tradicionalno boljše in bolj stabilno od povprečja družb v državi. Večino prihodka so ustvarile z izvozom, bile so tudi manj zadolžene.

Nekaj več kot 2710 družb z malo manj kot 32.500 zaposlenimi je ustvarilo za 6,7 milijard evrov prihodkov, kar je za 7 odst. nižje kot leto prej, največ (74 odst.) z opravljanjem predelovalnih dejavnosti in ob močni usmerjenosti v izvoz. Med družbami v predelovalnih dejavnostih imajo največjo težo družbe z glavno dejavnostjo proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic ali proizvodnjo farmacevtskih surovin in preparatov, teh je 20. S prodajo na tujih trgih so družbe ustvarile dve tretjini vseh svojih prihodkov, najpomembnejši trg pa so bile države Evropske unije. Padec prihodkov od prodaje na tujih trgih je bil približno enak kot na domačem trgu.

Za 7 odst. so se znižali tudi skupni odhodki, ki so znašali 6,2 milijard evrov. »Neto čisti rezultat pa se je poslabšal za 6 odst.. V Sloveniji je sicer upad prihodkov bil nekoliko manjši, vendar pa je bil upad neto čistega dobička bistveno večji, in sicer so slovenske družbe izkazale kar 38 odst. manj neto čistega dobička,« je povedala Lugaričeva.

Kot je dejala Lugaričeva, je pozitiven rezultat, čisti dobiček, v skupnem znesku 507 milijonov evrov izkazalo 1778 družb, čisto izgubo v skupnem znesku 20 milijonov evrov pa 864 družb, lanski neto čisti dobiček s 455 milijoni evrov pa je za šest odstotkov zaostal za predlanskim. Upoštevajoč velikostne skupine družb so največji delež neto čistega dobička, 77 odst., izkazale velike družbe. Velike družbe so izkazale za 6 odst. manj neto čistega dobička kot v letu 2019, največji upad neto čistega dobička, za 23 odst., pa je bil v mikro družbah. Največ neto čistega dobička izkazale družbe z glavno dejavnostjo proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov ali proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, sicer pa so ravno slednje nominalno najbolj zmanjšale izkazan neto čisti dobiček.

V letu 2020 so družbe ustvarile za 2 milijarde evrov neto dodane vrednosti oziroma za 3 odst. več kot v letu 2019. Višja je bila tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 60.000 evrov.

Število zaposlenih v vseh družbah, pri čemer jih je več kot polovico bilo zaposlenih v družbah predelovalnih dejavnosti, se je lani zmanjšalo za 800, najbolj v družbah iz občin Novo mesto in Metlika. Število zaposlenih se je najbolj zmanjšalo v družbah proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic, in sicer za več kot 1000, je dodala.

Povprečna mesečna bruto plača v družbah JV regije lani znašala 1.976 evrov in je bila za 200 evrov višja od povprečne plače v slovenskih družbah. Višje plače od povprečja v državi so izplačevale družbe s sedežem v občinah Novo mesto in Šentjernej.

Po podatkih iz lanskih letnih poročil so sicer subjekti vseh pravnoorganizacijskih oblik v regiji skupaj ustvarili 7,2 milijarde evrov prihodka, od tega 93 odstotkov družbe, pet odstotkov podjetniki in dva odstotka zadruge. Vsi skupaj so zaposlovali nekaj več kot 36.000 ljudi, od tega 90 odstotkov družbe, 8,5 odst. podjetniki in preostalo zadruge.

Glede samostojnih podjetnikov JV Slovenije je Lugaričeva povedala, da jih je nekaj manj kot 3350 zabeležilo 371 milijonov evrov prihodka in hkrati 24 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka. Zaposlovali so okoli 3050 ljudi, povprečna plača na zaposlenega pa je bila okoli 1.120 evrov. Glede na leto prej se je lani povečalo število izbrisov podjetnikov in hkrati zmanjšalo število podjetnikov, ki so začeli dejavnost, je dodala.

Na izkazane podatke iz letnih poročil 21 zadrug imajo največji vpliv tri, ki sodijo v velikostno skupino srednjih in velikih zadrug. Te so lani izkazale prihodke v višini 119 milijonov evrov in 403 tisoč evrov neto čiste izgube. Število zaposlenih v zadrugah se v primerjavi z letom 2019 ni bistveno spremenilo, v zadrugah je bilo v povprečju 500 zaposlenih.