Arhiv Lokalno.si

V Novem mestu danes poteka t.i. državljanski forum, na katerem sodelujejo evropski poslanci Jelko Kacin, Lojze Peterle in Ljudmila Novak ter novomeški župan Alojzij Muhič. Namen foruma je, da se državljani s predstavniki nevladnih organizacij srečajo s poslanci Evropskega parlamenta (EP), strokovnjaki in predstavniki nacionalnih in lokalnih oblasti ter z njimi izmenjajo mnenja o aktualnih evropskih temah.

Dogodek v okviru priprav na volitve v EP, ki bodo 7. junija, organizirata CNVOS - Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo v sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto - Europe Direct Novo mesto, Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in medijskim partnerjem, Televizijo Novo mesto.

Lojze Peterle in Ljudmila Novak bosta nato popoldne obiskala Posavje, tako kot sta bila nedavno na obisku Dolenjske. Srečala se bosta s predstavniki Občine Kostanjevica na Krki, s krškim županom Francem Bogovičem in predvidoma tudi sevniškim županom Srečkom Ocvirkom (v okviru srečanja uporabnikov pomoči na domu v Sevnici), obiskala bosta podjetje E-stil, si ogledala gradbišče HE Blanca in obiskala Fakulteto za energetiko v Krškem. Ob 17.30 v Dvorani v parku v Krškem prirejajo še t.i. evropski večer, obisk Posavja pa bosta zaključila z ogledom fotografske razstave Posavje- regija energij.

Jelko Kacin ima v današnjem programu obisk dijakov Gimnazije Novo mesto, po državljanskem forumu pa srečanje z županom občine Šentjernej Francem Hudoklinom, s katerim si bosta ogledala nastajajoči Kulturni center Primoža Trubarja. V sklopu obiska se bo Kacin sestal tudi z vodstvi občinskih odborov LDS v dolenjski regiji. Sinoči pa je v novomeški Čajarni na javni pogovor o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško v luči aktualnih odnosov med državama povabil glavno direktorico trebanjskega Trima Tatjano Fink in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Zdenka Pavčka.

Jelko Kacin je uvodoma dejal, da se gospodarska kriza po državah različno odraža, Ukrajina je tik pred bankrotom, v Islandiji je kupna moč prebivalstva padla na petino ravni, ki so jo imeli še pred letom dni, za četrtino je v zadnjih tednih zdrsnila vrednost švedske krone itd. ''Mi smo tista srečna in uspešna država, ki je prva po vstopu prevzela evro in smo ta trenutek veliko na boljšem kot Hrvaška s kuno. Osebno ne verjamem temu, kar je rekel Mesič, da lahko Hrvaška čaka. On in predsednik vlade mogoče lahko čakata, ne morejo pa čakati hrvaški delodajalci,'' je rekel Kacin in poudaril, da moramo čim prej rešiti mejne zadeve in omogočiti Hrvaški vstop v Evropsko unijo, kar je vsekakor v interesu Slovenije in tukajšnjega gospodarstva. Po njegovem mnenju pa se moramo na krizo odzvati s trošenjem (vrniti denar v obtok in omogočiti zagon) in ne varčevanjem za vsako ceno.

Zdenko Pavček, predsednik GZS, je sinoči povzel pogovor z Nadanom Vidoševićem, predsednikom hrvaške zbornice. Strinjala sta se, da slabi politični odnosi ne primorejo k boljšemu gospodarskemu sodelovanju, a so razmere tako napete, da ta bi bilo po mnenju Vidoševića celo srečanje predstavnikov gospodarstva obeh držav razumljeno narobe. Na Hrvaškem imajo maja volitve in v tem času bo po mnenju gostov na poslanskem večeru nemogoče doseči kar koli. ''Maja so volitve, en mesec bodo proslavljali, sledijo poletni meseci in tu bo že jesen. In takrat bo zelo huda situacija,'' je rekel Pavček, ki ga skrbi izjemno slaba likvidnost pri južnih sosedih. Po njegovih besedah je Hrvaška izjemno močna destinacija za slovensko gospodarstvo, državi sta imeli 2,5 milijarde evrov blagovne menjave, veliko slovenskih velikih in srednjih družb ima firme čez mejo, zato politični spori ''niso tako nedolžna zgodba''.

''Hrvaški v letošnjem letu zapade za 12 milijard evrov obveznosti do bank. 95 odstotkov hrvaškega bančnega sektorja je v tujih rokah in Hrvaška bo zelo hitro v izjemno hudi situaciji, likvidnosti oz. tekočih sredstev ne bo,'' je dejal Pavček. Kot primer, ko politični slabi odnosi vplivajo na gospodarstvo, je omenil Mercator. Po njegovih besedah prodaja v novih Mercatorjevih centrih na Hrvaškem ni dosegla pričakovanj, med tem ko je v starih centrih, na katere so se kupci že navadili, na ustrezni ravni. ''Torej se odzivajo na te napetosti in se ne odločajo za Mercator, čeprav je v njem 85 odstotkov blaga hrvaškega porekla,'' je dodal. Prva moža obeh zbornic sta celo predlagala, da naj se vprašanje meje pusti pri miru in naj se rešuje 30 let kasneje z novimi in manj obremenjenimi generacijami, s čimer se Kacin nikakor ni strinjal.

Glede slovenske vlade in njenih ukrepov oz. odzivov na krizo, pa je Pavček evropskega poslanca Jelka Kacina predvsem prosil, naj poskrbijo, da bo Slovenija iz evropske blagajne črpala več sredstev, kot vanjo vloži. ''Govori se, da lahko Slovenija v bližnji prihodnosti od Evropske unije dobi 5,4 milijarde evrov. Ampak to so sredstva, ki smo jih mi dali in jih bomo dobili nazaj. Potruditi se moramo, da bomo dobili več,'' meni Zdenko Pavček.

Kot pravi, bo morala vlada povečati učinkovitost javnega sektorja in se lotiti spremembe delovno-pravne zakonodaje v sodelovanju z vsemi partnerji. Glavna direktorica Trima Tatjana Fink pa je temu dodala, da bo morala država še posebej podpirati investicije in inovacije. ''Inovacije so tiste, ki bodo spremenile podobo sveta. Inovacije na produktih in tudi na poslovnih modelih,'' je rekla Finkova in dodala, da kriza prinaša nova razmerja, tudi v smislu kompetenc in znanj zaposlenih. Zato bi morala država vsem na novo brezposelnim omogočiti, da ta nova znanja pridobijo. Oba s Pavčkom sta se dotaknila tudi slovenske administracije in birokracije, predvsem v luči zapletenih in preobsežnih razpisnih pogojev za evropska sredstva. ''Mi sami smo v Sloveniji te evropske razpise tako zakomplicirali, da to ni res. To ni predpis Evropske unije, to je naša nesposobnost,'' je menil Pavček. Jelko Kacin pa je dodal, da je največja težava lokalnih skupnosti zagotoviti svoj delež sofinanciranja projektov in da EU izbira vse večje projekte, pri tem pa različne partnerje sili v povezovanje. Zato je predlagal, da bi država lokalni skupnosti nudila vsaj administrativno pomoč pri črpanju iz evropske blagajne, saj teh znanj primanjkuje.

Zdenko Pavček je v sklepni misli povedal: ''V Sloveniji imamo dvomesečeni izpad industrijske proizvodnje, za 18 odstotkov je upadla decembra lani in januarja letos. Izjemno močno bomo to čutili aprila in maja. Enako je na Hrvaškem, kjer je izjemen izpad industrijske proizvodnje in jaz ne vidim, kako bodo to pokrili. Ekonomija bo morala prevladati pred političnimi stališči in gremo naprej.'' Tudi Finkova je menila, da ''bomo krizo tudi tokrat premagali, saj smo nekaj izkušenj dobili s situacijo po osamosvojitvi''. Tudi po njenem mnenju je eno ključnih vprašanj prav vprašanje likvidnosti, kjer pa je Slovenija z bankami v domačih rokah nekoliko na boljšem, kot so v drugih državah.