B. M.

##IMAGE-3518808##

Na območju občine Šentjernej po uradnih podatkih živi 158 Romov, ki bivajo v 24 zidanih in desetih lesenih bivalnih objektih. Vsa naselja so priključena na javno vodovodno, električno in telefonsko omrežje, prav tako imajo tudi dostop do javnih cest, ki so (razen v enem primeru) asfaltirane.

Največje naselje, ki se nahaja na obrobju Šentjerneja, je poleg ostale infrastrukture opremljeno tudi z novo kanalizacijo. Vsi stanovanjski in ostali objekti v romskih naseljih so zgrajeni brez ustreznih dovoljenj, vsa zemljišča pa so razen enega naselja, kjer je zemljišče v lasti Romov, v lasti države, občine ali okoliških kmetov.

Občina Šentjernej ima romskega svetnika, to je Silvo Jurkovič, ki je povedal, da življenje Romov ni lahko in da se Romi z denarno socialno pomočjo zelo težko preživljajo, zato pobirajo surovinske odpadke. Kot je še povedal Jurkovič, je najbolj neurejeno naselje Draškovec, ki se mu obeta preselitev na novo lokacijo. Tudi občinski svet je že sprejel sklep o preselitvi, toda Jurkovič meni, da je občina storila veliko napako.

V letih 2005 – 2007 je bilo v izgradnjo infrastrukture v romskih naseljih vloženih preko 248.000 evrov, od tega je bilo 48.000 evrov občinskih sredstev, Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa je prispevala 200.000 evrov. S tem financiranjem so zgradili oz. obnovili vodovodno in električno omrežje, meteorno in fekalno kanalizacijo ter ostalo komunalno infrastrukturo.

V letošnjem letu namerava občina odkupiti zemljišča v romskem naselju na Trdinovi cesti v Šentjerneju, ki so potrebna za urejanje naselja oziroma infrastrukture v njem. Za naveden nakup že imajo odobrena sredstva Službe vlade za lokalno samoupravo v višini 50.000 evrov, razliko do vrednosti zemljišč bo prispevala občina. Ostalih investicij v romskih naseljih v letošnjem letu ne načrtujejo.

Večina za delo zmožnih Romov je brezposelnih, vsako leto pa šentjernejska občina v svojem komunalnem podjetju preko programa javnih del zaposli kar nekaj Romov, v minulem letu jih je delo dobilo osem. Ključni problem romskih naselij so predvsem zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, saj so kmetijska, niso v lasti Romov, vsi objekti pa so brez ustreznih dovoljenj. Z novim občinskim prostorskim načrtom, ki je v sprejemu, bodo ta zemljišča opredeljena kot stavbna, kar bo omogočilo legalizacijo objektov.