Skrajni čas je, da poskusite ratatuj
Ratatuj (ratatouille) je provansalska jed, ki je osvojila srca in filmska platna, hkrati pa dokazala, da se da iz preprostih sestavin narediti veliko zgodbo.
Od provansalskih vrtov do mondenih bistrojev
Ratatuj izvira iz francoskega juga, natančneje iz Nice, in je znan tudi kot ratatouille niçoise. Ker nobena od glavnih sestavin – jajčevci, bučke, paradižnik – ne izvira iz Francije (bučke so tam začeli pridelovati šele v 19. stoletju), lahko predvidevamo, da je ratatuj relativno mlada tradicionalna jed.
Ime ratatuj, ki izvira iz francoske besede touiller, kar pomeni mešati, so sicer poznali že prej, a so z njo poimenovali nič kaj ugledne zelenjavne 'zmešnjave', pripravljene predvsem iz ostankov hrane.
Ratatuj (ratatouille) je provansalska jed iz poletne zelenjave in dišečih zelišč. Tokrat smo ga popestrili s kozjim sirom in sirovim bešamelom.
Zapečen ratatuj s kozjim sirom
Tudi ratatuj, kot ga poznamo danes, je bil sprva obrok preprostih podeželanov, ki so poleti želeli porabiti obilico sveže zelenjave. Estetske različice z mavrično zelenjavo, zložene v občudovanja vredne spirale, pa so se domislili pozneje. Francoski kuharski mojster Michel Guérard je v svoji kuharski knjigi iz leta 1976 zapisal recept za confit bayaldi, ki se od klasičnega ratatuja razlikuje po tem, da tanke rezine nepopražene zelenjave zložimo v estetske kompozicije.
Podoben pristop pri pripravi ratatuja je ubral tudi ameriški zvezdniški chef Thomas Keller, ki je kot kulinarični svetovalec sodeloval pri zasnovi recepta za animirani film Ratatouille. Če smo se kaj naučili od nadobudne podgane Remyja z visokoletečimi sanjami je, da se lahko prav vsak nauči kuhati, če si to zares želi. Zato le zgrabimo za kuhalnico!
Kako pripravimo popoln ratatuj
Priprava ratatuja ni zelo zapletena, a terja nekaj ljubezni in časa. Klasični recept predvideva, da vsako vrsto zelenjave posebej popečemo, nato pa preložimo (ali umetelno zložimo) v posodo in počasi dušimo.
Francoska klasika je kot nalašč za čas, ko so naši vrtovi polni okusne poletne zelenjave
Najboljši ratatuj
Ključno je, da je izbrana zelenjava – bučke, paprike, jajčevci, paradižnik, čebula, česen – sveža in zrela ter da jed popestrimo s provansalskimi zelišči, kot so timijan, rožmarin, bazilika, lovor in druge.
In še triki mojstrov:
- Če si vzamemo čas in paprike ožgemo ter jim olupimo kožico, bo ratatuj dobil prijetno dimljen okus in dodatno globino.
- Ščepec sladkorja in kanček kisa lepo poudarita okuse – tako pri ratatuju kot nasploh pri jedeh, ki temeljijo na omaki iz paradižnika
- Da dobimo pravo teksturo, se mora zelenjava res dobro zmehčati. Ratatuj dušimo (ali kuhamo v ognjevarni posodi v pečici) res počasi pri res nizki temperaturi.
- Oljčno olje jed obogati, zato ga lahko med pripravo jedi prilijemo večkrat. Par kapljic ga dodamo tudi pred postrežbo.
Ratatuj si lahko privoščimo po francosko kot samostojno jed s popečeno bageto ali pa ga postrežemo z rižem ali krompirjem, ob mesnih jedeh ali ribah.
Ratatuj je francoska klasika, ki jo lahko postrežemo kot prilogo ali pa kar z dobrim kruhom
Losos na zelenjavnem raguju ratatuj
Seveda pa ratatuj še zdaleč ni edina jed, v kateri lahko porabimo viške poletne zelenjave. V Provansi iz jajčevcev in paradižnika že od nekdaj pripravljajo bohémienne, Italijani pripravljajo peperonato, ciambotto in caponato, Baski piperado, v španski La Manchi pripravljajo pisto manchego, Grki kuhajo briam, Turki menemen in šakšuko, na Balkanu in širše pa džuveč ter sataraš. Poletni zelenjavi v nekaterih od omenjenih jedi dodamo še jajce ali pa kakšno klobaso.
Privoščimo si kulinarično pustolovščino ter se odpravimo med osončene provansalske griče – kar brez letalske karte – in se naužijmo okusov poletja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
