· Kulinarika

Vukovarsko-sremska županija, tako oddaljena od priljubljenih hrvaških turističnih točk, obiskovalcu prav zato ponuja povsem prvinsko izkušnjo gostoljubja, tradicije in okusov Slavonije. V tem najvzhodnejšem delu Hrvaške, tik ob meji s Srbijo ter Bosno in Hercegovino, kjer je od nekdaj sobivalo več narodnih skupnosti, se različne tradicije prepletajo v kulturo, ki je še vedno močno zavezana zemlji in dediščini prednikov vzhodne Slavonije in zahodnega Srema.

· Kulinarika

Stari rek pravi, da jemo zato, da živimo. A za Francoze velja ravno obratno. Prehranjevanje zanje ni le zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak vsakodnevni užitek, družabni trenutek, pravi obred. Med kosilom ali večerjo uživajo ob vinu in predvsem veliko govorijo. Svetovna slava francoske kuhinje pa ni naključje, ampak zmes trdega dela, umetniške žilice in dosegljivosti sredstev od samega srednjega veka dalje.

Med prostoživečimi živalmi se nezadržno širi že dodobra opisana, a še vedno skrivnostna bolezen kroničnega hiranja jelenjadi (CWD - Chronic Wasting Disease) oziroma bolezen »zombi jelenov.« Znanstveniki zdaj opozarjajo, da bi se lahko prenesla tudi na ljudi.

Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. V tem dvojezičnem mestu, kjer je prebivalstvo mešano (v njem je približno 25 odstotkov Madžarov), živi tudi Aleksander Varga, ki ga vsi kličejo Sašo, turistični vodič in glasbenik.

Deveto obiskano mesto je bilo Kočevje. Tja smo poslali Čeha Pavla, ki je na izlet povabil svojo študijsko prijateljico Agnieszko iz Poljske.

· Prehrana

Dieta po krvnih skupinah je dieta, katere zagovornik je Peter J. d'Adamo, ameriški zdravnik in naravni zdravilec. Opisana je v njegovi knjigi Eat Right for Your Type, v kateri trdi, da je krvna skupina najpomembnejši dejavnik pri izbiri prehrane. Tako razdeli dieto, ki je primerna za ljudi s posamezno krvno skupino, na tipe 0, A, B in AB.

Janež je odličen pri zdravljenju bronhitisa, medtem ko se plodovi brina uporabljajo za zdravljenje revme in pri vnetju mehurja.

V rubriki Brzojavka predstavljamo vidne posameznike slovenske družbe. Na zanimiv in iskriv način je tokrat odgovarjal poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković.

V ljudski medicini je žajbelj po navadi zdravilo, ki se uporablja pri zdravljenju težav v ustih. Pomaga pri vnetnih procesih in deluje protimikrobno.

· Kulinarika

Slovenski proizvajalec testenin podjetje Mlinotest je to jesen zagnal nov obrat za proizvodnjo svežih testenin in izdelkov iz krompirjevega testa. Z veliko investicijo so postali največji proizvajalec svežih testenin v širši regiji in velik konkurent na tujem trgu.

· Prehrana

V jesenskih dneh lahko v gozdovih in na njihovih robovih naberemo več različnih jesenskih divjih užitnih plodov.

Paleo dieta je pravzaprav prehranjevanje po vzoru naših paleolitskih prednikov, ki še niso bili kmetovalci in so na svoj jedilnik uvrščali, kar so pač pobrali ali ujeli v svoji okolici.

· Kulinarika

Ko poletje jemlje slovo, nam natrosi najbolj aromatično sadje, v katerem so se v sončnih mesecih zbirali okusi. Nekaj žlahtnega je v globoko škrlatnih in vijoličastih odtenkih fig, sliv in robidnic, ki dišijo na robu gozdne jase. Nadomestijo živahne rdeče in oranžne sadeže visokega poletja in napovedujejo jesen, ki je že pred vrati. Uživajmo v teh sadežih, ki niso le za v sladice, ampak se čudovito obnesejo tudi v slanih jedeh. Bodimo ustvarjalni in tudi malo pustolovski in odkrijmo nove kombinacije okusov!

· Kulinarika

Figa je sadež, s katerim se poletje poslavlja. Izvira iz Sirije in Perzije, feničanski pomorščaki pa so jo razširili na območju celotnega Sredozemlja, kjer figova drevesa z velikimi dlanastimi listi že stoletja zaznamujejo pokrajino in nas vodijo v skušnjavo, da bi z drevesa »narabutali« polno košaro medeno sladkih sadežev in se jih do sitega najedli. Že same po sebi so okusne, odlično pa se ujamejo tudi s pršutom, siri in oreški ter lahko nastopajo v predjedeh, solatah, glavnih jedeh in – seveda – sladicah!

· Kulinarika

Spominjam se, kako sem kot otrok hodila z mamo in našo sosedo Pepco nabirat borovnice v gozd. Mama je zjutraj pripravila obilen zajtrk in košaro z malico. S seboj smo nesli sendviče – belo žemljo z maslom, suho salamo, sirom in paradižnikom, steklenico domače šabese, »termosko« s turško kavo in vrečko mojih najljubših bombonov. V prtljažnik avtomobila je natovorila tudi veliko in majhno košarico, grabljice za obiranje borovnic in, ker smo imeli pleskarja v hiši, še prazno (in seveda očiščeno) pleskarsko vedro za vsak slučaj, če bomo zelo pridne pri nabiranju …

· Kulinarika

Pravijo, da je Dolenjska dežela gradov. Eden njenih najbolj posebnih je zagotovo Grad Otočec, ki ga z leve in desne nežno obliva reka Krka in je edini grad v Sloveniji, ki stoji na otoku. Pogled nanj je resnično pravljičen: s kopnim ga povezuje lesen most, po reki lenobno plavajo labodi, v grajskem parku žvrgolijo ptice, za grajskim obzidjem pa domuje hotel s petimi zvezdicami in kulinarika, ki navdih črpa v slikoviti okoliški naravi in dolenjski kulinarični tradiciji.

· Kulinarika

Dolenjska: gričevnata dežela cvička, zidanic, prijaznih in veselih ljudi, ki čez vse ljubijo svojo »nacionalno« pijačo! Stereotip, ki sicer drži, a mu še veliko manjka. Je tudi dežela kulinaričnih užitkov, dobrih tradicionalnih in tudi vrhunskih gostiln, dežela pridnih in uspešnih ljudi, neokrnjene narave in dežela raznovrstnih vin … Vendar tega ne ve vsak, čeprav bi si Dolenjci to zaslužili.

Rojen v najlepšem letu 20. stoletja, v cvetočem maju. Resničen. Svetel. Rahločuten.