AdobeStock

In pred nami sta tudi dva posebna dneva, jutri dan čarovnic in v soboto praznik dan spomina na mrtve.

Noč čarovnic, ki jo danes poznamo po bučah, kostumih in sladkarijah, nosi v sebi mnogo globlji, starodavni pomen, ki sega tisočletja nazaj v keltske običaje Samhaina. Takrat so Kelti verjeli, da se meje med svetom živih in mrtvih tanjšajo in da v tem prehodnem času duše, ki so odšle, prihajajo nazaj na Zemljo, da preverijo, kako poteka življenje tistih, ki ostajajo. V tem posebnem večeru so ljudje kurili velike ognje, prinašali darove in se obnašali previdno, saj je vsaka senca, vsak šepet vetra lahko pomenil stike z nevidnim svetom, svetom, ki ga običajno ne vidimo.

DUHOVI, BUČE IN SKRIVNI ŠEPET

Sčasoma so se stare, skrivnostne tradicije zlile z drugimi običaji in legendo, in tako se je pojavila podoba noči čarovnic, ki jo poznamo danes. Duhovi in nemirne duše so ostali del zgodbe, a se je pojavila tudi simbolika – svetleče buče, ki so jih izdolbli, da bi odganjale zle duhove in hkrati služile kot majhni svetilniki prihodnosti, skozi katere so lahko pogumni posamezniki začutili slutnje, napovedi ali opozorila. Buča ni bila le dekoracija, temveč majhna svetilka, ki je stanjšala tančico med svetovi.

Zgodbe, ki so se pripovedovale po vaseh Irske in Škotske, so bile polne skrivnostnih bitij, čarovnic in njihovih spremljevalk, črnih mačk, ki so ponoči prečkale poti popotnikov. Tisti, ki so se odpravili na nočno pot, so lahko srečali duhove ali nenavadna bitja, ki so jih opozarjala na prihajajoče nevarnosti ali jim podarjala dragocene nasvete. Vsak šepet, vsak gib v temi je imel pomen. Ljudje so se naučili poslušati svet okoli sebe in ga razumeti na način, ki je presegal običajno čutno zaznavanje.

Posebnež zodiaka

Razkrivamo, kaj skriva Škorpijon pod svojo skrivnostno masko

BARVIT SPOMIN IN PRAZNOVANJE PREDNIKOV

Medtem ko je noč čarovnic bolj srhljiva, polna senc in skrivnosti, dan spomina na mrtve, ki ga praznujemo 1. novembra, odpira drugačno okno v svet mrtvih. V Mehiki in številnih latinskoameriških kulturah se praznik ohranja kot barvit in živ, poln glasbe, plesa, hrane in spomina. Majhni oltarji, okrašeni s fotografijami prednikov, cvetjem, svečami in njihovimi najljubšimi jedmi, služijo kot povabilo, da duše prednikov obiščejo žive. V tem času je povezava med svetovi nežna, prijetna, polna spoštovanja in ljubezni. Otroci in odrasli se oblačijo v kostume, ustvarjajo lobanje iz sladkorja, pojejo in plešejo, ne da bi se bali smrti – nasprotno, sprejemajo njen naravni del.

TANČICA, KI POVEZUJE SVETOVE

Čeprav sta noč čarovnic in dan spomina na mrtve na videz zelo različna dneva, imata globoko skupno nit: poudarjata čas, ko tančica, ki ločuje svet živih od sveta mrtvih, postane tanjša. Oba praznika nas vabita k razmišljanju o prehodih, o življenju in smrti, o tem, kako spomini in duhovi vplivajo na naš svet. Še danes se po mestih in vaseh ob noči čarovnic slišijo šepeti o duhovih in čarovnicah, po ulicah se sprehajajo strašljive maske, po domovih pa goreči plamen buč kaže skrivnosti preteklosti in prihodnosti.

SKRIVNOSTI IN OPOMINI PRETEKLOSTI

Tudi praznik dan spomina na mrtve nas predvsem spominja, da smrt ni konec, temveč del večjega cikla. Ko ljudje na grobove polagajo cvetje in prižigajo sveče, ne občutijo strahu, temveč bližino, toplino in modrost prednikov. Vsaka sveča in vsak cvet nosita sporočilo, ki ga je vredno poslušati: zgodbe preteklosti, nauki življenja in opozorila, ki jih lahko prenesemo v sedanji čas.

Duhovna rast

»V meni je tišina, v meni je prostor, ki vse sprejema, in to je dovolj«

SODOBNI UTRIP SKRIVNOSTI

V sodobnem svetu, polnem hitrega tempa, digitalnih zaslonov in hrupa, sta oba praznika še vedno prostor, kjer se lahko umirimo, pogledamo v tančico med svetovi in čutimo nekaj več kot le vsakodnevno resničnost. Noč čarovnic in dan spomina na mrtve sta opomnik, da je življenje kratko, da so spomini dragoceni in da skrivnosti sveta še vedno čakajo, da jih odkrijemo. Praznovanja se sicer razlikujejo – eno je srhljivo, drugo barvito in praznično – a oba nosita sporočilo, ki nas uči, da življenje in smrt nista ločena, temveč prepletena v stalnem plesu, ki ga čutimo, kadar tančica postane dovolj tanka, da jo lahko vidimo.

POSLUŠANJE ŠEPETA IZZA TANČICE

Ko naslednjič prižgete ogenj v buči ali svečo na grobu, poslušajte šepet vetra in spomine preteklosti. Morda niste sami. Morda je tam nekdo, ki spremlja vaše korake, ali pa vas vabi, da poslušate zgodbe, ki so se prenašale stoletja. Skozi skrivnostna večera zadnjega oktobra in prvega novembra se nam odpirajo okna v svetove, ki jih sicer ne vidimo, a katerih energijo čutimo. 

Morda ste med njimi

Skupne lastnosti ljudi, ki so magnet za težave