Profimedia

V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je britanska modna scena doživljala enega svojih najbolj izrazitih premikov – ulična moda, punk estetika in eksperimentiranje z normami so postali protiutež uveljavljenim tradicionalnim vrednotam.

Ravno v tem kontekstu se je zgodil nenavaden trenutek, ki ga v svoji knjigi Dianaworld: Obsession opisuje avtor Edward White: obisk mlade princese Diane v kultnem londonskem butiku World's End, ki sta ga vodila Malcolm McLaren in Vivienne Westwood.

Profimedia

Lastnika trgovine osupla

Takrat 20-letna Diana, še sveže poročena s princem Charlesom, je že takrat veljala za simbol svežine v kraljevi družini. Njen videz je bil uglajen, ženstven in zadržan – pogosto zaznamovan z mehko barvno paleto, pastelnimi kostimi in klasičnimi modnimi dodatki. Obisk v butiku, znanem po radikalnih, skoraj anarhističnih modnih kosih, ni bil pričakovan – in prav zato je bil tako nepozaben.

Malcolm McLaren je v pogovoru z novinarji pozneje priznal, da je bil ob Dianinem vstopu v trgovino osupel. Pojasnil je, da je bil butik zasnovan kot “prostor za izzivanje avtoritete”, zato se mu je zdela njena prisotnost skoraj paradoksalna. Vivienne Westwood pa je povedala, da je bil njen prvi vtis o Dianinem stilu negativen: “Njen videz je bil eleganten, a preveč previden. Občutek sem imela, da si želi biti upornica, a še ni vedela, kako.”

Modna ikona

Čeprav je bila Diana v tistem trenutku utelešenje aristokratskega sloga, se je skozi leta njen modni izraz razvil v nekaj veliko bolj osebnega in drznega. Po ločitvi od princa Charlesa je zamenjala dvorni kodeks oblačenja za sodobnejšo silhueto: preproste kroje, močnejše barve in pogosto eksperimentalne kose, ki so izražali novo fazo njenega življenja – samozavest, neodvisnost in čustveno globino.

Profimedia

Ironično je, da se je modna vizija, ki jo je nekoč Westwood kritizirala, pozneje močno približala ideji, ki jo je sama kot oblikovalka zagovarjala – da mora moda govoriti o človeku, ki jo nosi. Diana je sčasoma začela izbirati oblačila ne le zaradi protokola, temveč zato, da bi izrazila stališče. To je bilo očitno v simbolnih modnih trenutkih, kot je bila slovita "revenge dress" iz leta 1994, ali pa v minimalističnih in humanitarno osmišljenih izbirah, s katerimi je na obiskih v bolnišnicah ali državah v razvoju pošiljala sporočilo skromnosti in spoštovanja.

Profimedia

Kasneje jo je pohvalila tudi Vivienne

Vivienne Westwood, ki je postala ena vodilnih oblikovalk sodobne britanske mode, je pozneje večkrat izjavila, da spoštuje Dianino sposobnost, da je “modno odrasla”. Čeprav je bil tisti prvi obisk v butiku morda neroden, je bil v resnici znak, da je Diana iskala nekaj več – izrazno svobodo tudi v modi, kar se pri članici kraljeve družine ni pričakovalo.