Profimedia

Predstavljamo vam nekaj z oskarjem nagrajenih filmov, ki so bili v času svojega nastanka cenjeni, danes pa sprožajo razprave o rasnih stereotipih, seksizmu in drugih občutljivih temah.

V vrtincu (1939)

Ob izidu je bil film hvaljen zaradi svoje tehnične dovršenosti, dramatične zgodbe in karizmatičnih nastopov, zlasti Vivien Leigh kot Scarlett O’Hara in Clarka Gablea kot Rhetta Butlerja. Kljub temu pa je film skozi čas postal predmet številnih kritičnih razprav, saj ga sodobni gledalci vse pogosteje ocenjujejo kot delo, ki nevarno romantizira obdobje ameriške zgodovine, zaznamovano s suženjstvom in sistemskim rasizmom.

Profimedia

Zajtrk pri Tiffanyju (1961)

Film, ki je sicer znan kot ena najbolj glamuroznih romantičnih komedij z ikonično vlogo Audrey Hepburn kot Holly Golightly, ima danes precej omajano zapuščino – predvsem zaradi likovne in igralske upodobitve Mr. Yunioshija, soseda glavne junakinje, ki ga igra bel ameriški igralec Mickey Rooney.

Rooney v vlogi Mr. Yunioshija nosi umetne zobne proteze, debele očala, močno spremenjen naglas in izrazito pretiran način govora ter gibanja, ki naj bi karikiral Japonca. Takšna upodobitev – znana kot "yellowface" – danes velja za enega najbolj razvpitih primerov rasistično zasnovanega igralskega nastopa v zgodovini hollywoodskega filma.

Profimedia

Ko jagenjčki obmolknejo (1991)

Film, ki je prejel kar pet najpomembnejših oskarjev, je postal ena najbolj kultnih kriminalnih srhljivk vseh časov. Kljub izjemnemu umetniškemu dosežku pa je skozi leta postal tudi predmet kritike zaradi načina, kako upodablja spolno identiteto svojega zlikovca, Buffalo Billa.

V filmu je antagonist predstavljen kot serijski morilec, ki ubija ženske in si iz njihovih kož skuša ustvariti »žensko obleko«. Čeprav film na določenih mestih eksplicitno trdi, da Buffalo Bill ni transspolna oseba, njegovo vedenje in motivacija kljub temu sugerirata spolno disforijo ali željo po spremembi spola. Ta dvoumnost je pri mnogih gledalcih in kritičarjih spodbudila občutek, da film nejasno, a nevarno povezuje transspolnost z duševno nestabilnostjo in nasiljem.

Profimedia

Forrest Gump (1994)

Zgodba o naivnem, a dobrosrčnem Forrestu, ki "brez posebnega razloga" postane udeleženec nekaterih ključnih zgodovinskih dogodkov v ZDA, je osvojila občinstvo z emotivno pripovedjo, nostalgičnim tonom in tehnološko inovativno uporabo arhivskih posnetkov. A kljub pohvalam je film sprožil tudi številne razprave – zlasti glede svojega prikaza zgodovinskih in družbenih tem.

Kritiki so poudarili, da film skozi Forrestovo pasivno vlogo pogosto banalizira ali poenostavlja pomembne in kompleksne dogodke, kot so vietnamska vojna, gibanje za državljanske pravice, upor proti vojni in epidemija HIV/AIDS.

Profimedia

Lepota po ameriško (1999)

Zgodba filma, ki s cinizmom in estetiko razkriva praznino ameriškega predmestnega življenja, je ob izidu veljala za provokativno in globoko. A z današnjega vidika sproža vse več etičnih in moralnih vprašanj, zlasti glede vsebine in konteksta, ki ga je čas postavil v novo luč.

Osrednji lik, Lester Burnham (Kevin Spacey), je srednjeletni moški v osebni krizi, ki se postopoma razvije v obsesijo do prijateljice svoje hčerke – mladoletne deklice Angeli, ki jo igra Mena Suvari. Film na površju prikazuje Lesterjevo doživljanje izgubljene moškosti in iskanje svobode, vendar se ob tem poigrava z nevarno dinamiko moči in seksualizacijo mladoletnega lika. Čeprav do fizičnega odnosa med likoma na koncu ne pride, film vzbuja nelagodje zaradi subtilne normalizacije fantazij odraslega moškega o najstnici, pri čemer Lesterjev lik ostane simpatetično predstavljen vse do konca.