Arhiv Svet24

Elisabeth Taylor je bila znana po filmskih vlogah, ki niso kazale le njene lepote, temveč tudi njeno zmožnost dobrega prikaza čustveno težkih značajev. Rodila se je v družini, ki je bila prežeta z umetnostjo. Oba starša sta namreč prekupčevala z različnimi umetninami. Po drugi svetovni vojni se je družina preselila v Združene države Amerike, kjer si je uredila novo življenje v Los Angelesu. Znanci Elisabeth Taylor so vselej dejali, da je bilo nastopanje v njeni krvi. Navsezadnje je bila del igre tudi njena mama, ki je vse do poroke igrala v gledališču. Elisabeth je pri treh letih začela plesati. Že kmalu po selitvi v Kalifornijo je družinski prijatelj predlagal, da Elisabeth preizkusijo na tako imenovanem televizijskem testu. Očitno uspešno, saj je že kmalu zatem podpisala pogodbo s podjetjem Universal Studios in prvič zaigrala pred kamerami že pri rosnih desetih letih v filmu There's One Born Every Minute. Sledile so druge vloge, vsako pa je bila pomembnejša od prejšnje. Film, s katerim je zablestela v vsem svojem sijaju, je bil National Velvet leta 1944, pri le dvanajstih letih.

Njeno zasebno življenje je odražalo uspešno profesionalno plat. Prvič je v zakon skočila pri le sedemnajstih letih s hotelirskim dedičem Nickyjem Hiltonom. Zveza ni trajala dolgo. Le tri leta pozneje se je poročila z igralcem Michaelom Weldingom. A tudi ta zakon ni bil dovolj trden, da bi zdržal vse pritiske zvezdništva. Taylorjeva je pred oltar korakala osemkrat, od tega dvakrat z igralcem Richardom Burtonom. A vsi ti pretresi niso zasenčili igralkinega profesionalnega življenja. Po mnenju kritikov je blestela v prav vsaki vlogi, ki jo je prikazala na velikih platnih. Svojega prvega oskarja si je priigrala z vlogo dekleta na klic v filmu Butterfield 8 iz leta 1960. 

Dogodki

380 – Teodozij I. in socesarja Gracijan in Valentinijan II. izdajo Solunski edikt, s katerim je nicejska veroizpoved postala državna vera Rimskega imperija

1594 – Henrik IV. postane francoski kralj

1893 – v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo

1900 – ustanovljena britanska laburistična stranka

1932 – James Chadwick odkrije nevtron

1933 – s požigom berlinskega Reichstaga so odpravljene ustavno zajamčene svoboščine v Tretjem rajhu

1939 – končan scenarij za film V vrtincu

1942 – japonska vojna mornarica zmaga pri Javi

1945 – začetek vzpostavitve nove romunske vlade

1989 – slovenske politične organizacije v Cankarjevem domu priredijo manifestacijo proti izrednim razmeram na Kosovu 

Rojstva

280 – Konstantin I. Veliki, rimski cesar

1738 – Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, filolog

1786 – Adolf Augustitš, dekan Slovenske krajine

1807 – Henry Wadsworth Longfellow, ameriški pesnik

1873 – Enrico Caruso, italijansko-ameriški tenorist

1881 – Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof

1890 – Freddie Keppard, ameriški jazzovski glasbenik

1897 – Bernard-Ferdinand Lyot, francoski astronom

1910 – Clarence Leonard Johnson, ameriški letalski inženir, konstruktor

1913 – Paul Ricoeur, francoski filozof

1932 – Elizabeth Taylor, ameriška filmska igralka

1947 – Alan Harvey Guth, ameriški fizik, kozmolog 

Smrti

1167 – Robert iz Meluna, angleški škof in teolog

1824 – Franc Ksaver Gmeiner, slovenski razsvetljenec, filozof in teolog

1887 – Aleksander Porfirjevič Borodin, ruski skladatelj

1906 – Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj, letalski inženir

1936 – Ivan Petrovič Pavlov, ruski fiziolog, nobelovec 1904

1939 – Nadežda Konstantinovna Krupska, ruska revolucionarka, političarka

1943 – Kostis Palamas, grški pesnik

1953 – Peter Butkovič, slovenski ugankar, pisatelj, duhovnik

1956 – Marij Kogoj, slovenski skladatelj

1989 – Konrad Lorenz, avstrijski zoolog-etolog in ornitolog ter nobelovec