Lahko sosedu prepoveste kajenje na balkonu?
Sosed kadi na balkonu, dim pa prihaja v vaše stanovanje? Pojasnimo slovenska pravila, vlogo upravnika, hišni red in možnosti ukrepanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Odprete okno, da bi prezračili stanovanje, namesto svežega zraka pa zadiši po cigaretah. Kajenje na zasebnem balkonu v Sloveniji ni na splošno prepovedano, vendar to ne pomeni, da morate brez možnosti ukrepanja prenašati vsakršno zadimljenost.
Sedete na balkon s skodelico kave ali odprete okno spalnice. Sosed prižge cigareto in dim zanese neposredno k vam. Če se to ponavlja večkrat na dan, lahko običajno prezračevanje in uporaba balkona postaneta razlog za spor. Prva misel je pogosto, da bi kajenje prepovedal upravnik ali da bi težavo rešila prijava. Toda odgovor je odvisen od okoliščin: kje sosed kadi, kako pogosto dim prihaja v vaše stanovanje in ali gre poleg motenja tudi za nevarno ravnanje. Razlikovati je treba med prepovedjo kajenja, čezmernim motenjem sosedov in požarno varnostjo. Za vsako od teh vprašanj veljajo drugačna pravila.
Kajenje na zasebnem balkonu ni na splošno prepovedano
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prepoved kajenja določa predvsem za zaprte javne in delovne prostore ter nekatere posebej določene okoliščine. Iz teh določb ne izhaja splošna prepoved kajenja na običajnem zasebnem balkonu stanovanja.
Zato samo dejstvo, da sosed na balkonu prižge cigareto, še ne pomeni kršitve zakonske prepovedi kajenja. Prav tako zasebnega balkona ne moremo enačiti s skupnim hodnikom ali drugim skupnim prostorom, za katerega je treba preveriti njegovo namembnost in pravila stavbe. Vendar uporaba lastnega stanovanja ni neomejena. Upoštevati mora tudi pravice ljudi v sosednjih stanovanjih.
Kdaj dim postane pravno pomembno motenje?
Stvarnopravni zakonik ureja prepovedane imisije - vplive iz ene nepremičnine, ki uporabo druge otežujejo bolj, kot je običajno glede na namen nepremičnine in krajevne razmere, ali povzročajo znatnejšo škodo. Pri cigaretnem dimu bi bilo zato treba presoditi konkretno motenje. Pomembni so lahko pogostost, trajanje in intenzivnost zadimljenosti ter njen vpliv na običajno uporabo stanovanja. Občasni vonj in vsakodnevno ponavljajoče se vdiranje dima v bivalne prostore nista enaki okoliščini. Ni pa zakonskega števila cigaret ali minut kajenja, po katerem bi motenje samodejno postalo prepovedano. Presoja ni odvisna samo od tega, da je vonj neprijeten.
Preberite tudi:
Najprej predlagajte konkreten dogovor
Pogovor je običajno najhitrejši prvi korak. Namesto splošnega očitka, da sosed »ves čas kadi«, pojasnite, kam dim prihaja in kaj vam preprečuje. Lahko poveste, da dim redno vstopa skozi okno spalnice ali da zaradi njega ne morete uporabljati balkona. Predlagajte spremembo mesta kajenja, odmik od vaših oken ali dogovor glede časa prezračevanja, če bi to dejansko pomagalo. Takšen dogovor je prostovoljna rešitev. Ne pomeni, da je težava pravno urejena, lahko pa prepreči dolgotrajen spor. Če pogovor ne pomaga, svojo prošnjo ponovite pisno in mirno opišite ponavljajoče se dogodke.
Kaj lahko naredi upravnik?
Upravnika pisno obvestite, če se motenje nadaljuje, zlasti če prizadene več stanovanj. Pomaga lahko pri komunikaciji, opozori na pravila stavbe in predlaga obravnavo na zboru etažnih lastnikov. Hišni red po 27. členu Stanovanjskega zakona določa temeljna pravila sosedskega sožitja. Sprejmejo ga etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev, ne nujno večina stanovalcev po številu. Sprejem hišnega reda z običajno večino še ne pomeni, da je vsaka omejitev uporabe zasebnega balkona avtomatično veljavna. Posege v uporabo posameznih delov je treba pravno presojati posebej; hišni red ni nad zakonom. Uradna pojasnila pri omejitvah rabe posameznih delov predvidevajo drugačen režim odločanja. Upravnik tudi nima splošnega pooblastila, da bi sosedu za kajenje na njegovem balkonu izrekel globo.
Če dogovor ne pomaga, beležite dogodke
Zapisujte datume, približen čas, trajanje in prostore, v katere prihaja dim. Shranite pisno komunikacijo ter zabeležite, ali težavo zaznavajo tudi drugi stanovalci. Samo fotografija soseda s cigareto ne dokazuje, kako intenzivno dim vpliva na vaše stanovanje. Dokumentirajte predvsem posledice in ponavljanje motenja, brez poseganja v sosedovo zasebnost.
Ob vztrajnem in izrazitem motenju je smiselna pravna presoja možnosti za zahtevo po prenehanju oziroma preprečevanju nadaljnjega vznemirjanja. Uspeh postopka je odvisen od dejstev in dokazov, zato ga ni mogoče napovedati zgolj na podlagi tega, da sosed kadi. Če ste najemnik, obvestite tudi lastnika svojega stanovanja.
Ogorki niso samo vprašanje sosedskih odnosov
Odmetavanje tlečih ogorkov čez ograjo pomeni drugačno težavo kot širjenje vonja. Ogorek lahko pristane na tekstilu, suhem rastlinju ali drugih gorljivih predmetih. Uradni napotki požarne varnosti izrecno opozarjajo, naj ne odmetavamo predmetov in snovi, ki lahko povzročijo požar, med njimi cigaretnih ogorkov. Večstanovanjska stavba mora imeti požarni red, v katerem so določeni tudi ukrepi glede kajenja tam, kjer je prepovedano, ter ravnanja z gorljivimi snovmi.
Ponavljajoče se odmetavanje ogorkov dokumentirajte in sporočite upravniku, ob požaru ali neposredni nevarnosti pa pokličite 112. Pri običajnem širjenju cigaretnega dima pa je najbolj smiseln vrstni red: konkreten pogovor, pisno opozorilo, vključitev upravnika in po potrebi pravna presoja čezmernega motenja.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
