Škodljiva plesen na oknih, ne delajte tega pri prezračevanju
“Dihajoče stene” niso nadomestilo za prezračevanje. Preverite razliko med paroprepustnostjo in ventilacijo ter kako nastaneta kondenz in plesen.
“Hiša mora dihati.” To je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišimo pri gradnji ali obnovi, še posebej, ko se pogovarjamo o toplotni izolaciji, menjavi oken ali fasadi.
In ravno tu nastane težava: ker je trditev zavajajoča. Hiša ne sme “dihati” nekontrolirano, temveč mora pa imeti urejeno prezračevanje – kontrolirano in stalno.
Ko ljudje zamenjajo zrakotesna okna, dodatno izolirajo fasado in “zaprejo hišo”, a prezračevanja ne uredijo, se zgodi klasičen scenarij: vlaga ostane v prostoru, zrak se nasiči, na hladnih površinah nastane kondenz, zaradi česar se pojavijo črne lise plesni.
Kaj ljudje sploh mislijo z izrazom “dihajoče stene”?
V večini primerov gre za mešanje dveh pojmov, ki sta si popolnoma različna.
1) Paroprepustnost: Gre za lastnost materiala, kar pomeni, da gradbeni materiali prepuščajo vodno paro in omogočajo prehajanje vlage skozi konstrukcijo.
2) Prezračevanje: Sistem izmenjave notranjega zraka z zunanjim z namenom odvajanja vlage, odvajanja CO₂ ter zmanjšanja vonjav in onesnaževal.
Pomembnost ventilacije
Stene ne morejo odvajati vlage v takšni količini, kot jo ustvarimo mi. Povprečno gospodinjstvo ustvari ogromno vodne pare že z osnovnimi dejavnostmi kot so kuhanje, tuširanje, sušenje perila in dihanje. Če ta vlaga nima poti ven (ventilacija), se začne nabirati v zraku.
Za preprečevanje plesni je nujna kontrola vlage, temperature in prezračevanja – plesni se razvijejo, ko je površinska relativna vlaga visoka skozi daljše obdobje.
Zakaj je plesen vedno v istem kotu?
Kondenz nastane, ko topel in vlažen zrak prideta v stik s hladno površino. Najpogosteje so to vogali zunanjih sten, nad okni, pri prekladah, ob omarah ob zunanji steni in pri toplotnih mostovih.
Preberite tudi:
Največja napaka pri obnovi
Ko zamenjate stara “netesna” okna, se zgodi nekaj, kar mnogi spregledajo, in sicer prej je hiša “prezračevala” skozi špranje, zdaj je sicer zrakotesna, kar je dobro, vendar vlaga ostane v notranjosti. Marsikdo rešitev vidi v “dihajočih” fasadah, barvah in “čudežnih” premazih proti plesni. A ti ne rešijo vzroka.
Paroprepustnost: kdaj je res pomembna?
Paroprepustnost je zelo pomembna predvsem pri: starih stavbah (kamen, opeka brez hidroizolacije), obnovah s toplotno izolacijo od znotraj in napačno sestavljenih slojih (parna zapora na napačni strani). Če sestavite konstrukcijo narobe, lahko dobite intersticijski kondenz (kondenz znotraj slojev stene), kar vodi v: moker zid, propad izolacije, gnitje lesa in skrito plesnobo.
Koraki za odstranjevanje vlage in plesni
1) Odstranite vzrok vlage
Pogosto je krivec sušenje perila v stanovanju brez rednega prezračevanja, kuhanje brez nape ali kopalnica brez delujočega ventilatorja. Težavo dodatno poslabša tudi premalo ogrevanja, saj hladen zrak slabše veže vlago in ta se hitreje začne nabirati na stenah ter oknih.
2) Uredite prezračevanje
Pri tem lahko pomaga večkratno kratko »šok« zračenje čez dan, še posebej v zimskem času. V zrakotesnejših stanovanjih so dobra rešitev tudi okenski zračniki, lokalni rekuperatorji ali centralni prezračevalni sistem. Manj vodne pare v zraku pomeni manj kondenzacije in manj možnosti za nastanek plesni.
3) Odpravite toplotne mostove
Pri sanaciji je pomembno preveriti toplotne mostove, ki se pogosto pojavijo pri špaletah, prekladah ali v hladnih vogalih. Ko so ti deli pravilno izolirani in izvedeni, se temperatura površin dvigne, s tem pa se bistveno zmanjša možnost, da bi vlaga prehajala v kapljice in se nabirala na steni.
4) Sanirajte plesen
Ko se plesen enkrat pojavi, je ne smemo preprosto prebarvati, saj se bo hitro vrnila. Najprej jo je treba odstraniti in površino temeljito očistiti, nato pa prostor dobro osušiti. Šele ko je vzrok vlage pod nadzorom, je smiselno razmišljati o ponovnem beljenju ali barvanju, sicer bo črna lisa spet prišla skozi, pogosto še hitreje kot prej.
Preberite več:
